Zgodovina društva

KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO

ZVONKA ZUPANIČ SLAVEC

Različnost zaposlenih na Medicinski fakulteti (MF) prinaša pestrost njihovega zanimanja v prostem času. Visoka izobrazbena struktura in ambicioznost »orkestra« MF sta razlog, da so v njegovih vrstah posamezniki, ki se ob medicini zagnano ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi.

Kaj je pravzaprav medicina: znanost ali umetnost?

Naj začnem pri samem izvoru znanstvene medicine. Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro, in zdravilstva. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higia skrbela za zdravje, hkrati pa navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede. Tudi dandanes so filozofska izhodišča v medicini ostala podobna. Zdravnikovo poslanstvo združuje medicinsko znanje s sposobnostjo razumevati bolnika kot psiho-fizično celoto. Le del tega se lahko naučimo v medicinskih šolskih klopeh. Preostali del je tisti, ki tudi zdravnike razvršča na umetnike in obrtnike.

Zdravnika polni delo z radostjo, ker rešuje življenja, pomaga pri rojevanju življenja, lajša trpljenje, a hkrati ga bremeni, ko se srečuje z neozdravljivo bolnimi, s težkimi življenjskimi usodami in ko zatiska oči umirajočim. V trenutkih nemoči in stiske je zdravnik od nekdaj iskal načine za sprostitev, izpoved in duhovno bogatenje. Zatekal se je v umetnost, v njene različne zvrsti. Tudi zdravniki z Medicinske fakultete in Kliničnega centra se v prostem času sproščajo in duhovno bogatijo s kulturo in umetnostjo. Na najrazličnejše načine. Dolgo so delovali posamično ali družno s prijatelji in znanci. Leta 1969 pa je dal patolog prof. dr. Ivan Franc Lenart pobudo, da bi se po strokovnem srečanju predkliničnih inštitutov anatomije, histologije in patologije zdravniki, ki so muzicirali, tudi javno predstavili in od takrat so se zdravniški koncerti prirejali iz leta v leto v vse večjem obsegu. Leta 2006 bodo imeli ti koncerti že svojo 37. letno predstavitev. Lepa tradicija tudi za veliko večje ustanove kot je naša!

V letu 1979 pa je med učitelji Medicinske fakultete in Kliničnega centra dozorela zamisel, da bi ustanovili Kulturno-umetniško društvo (KUD) Kliničnega centra in Medicinske fakultete, ki bi povezalo v umetniškem poslanstvu zaposlene na obeh ustanovah. Pobudniki so bili: profesorja patologije Ivan Franc Lenart in Anton Dolenc ter pediater prof. Pavle Kornhauser. Prvi je bil vešč igre na violončelu, drugi je rad vihtel čopič, tretji pa je bil mojster na črno-belih tipkah. Osnova za ustanovitev KUD-a so bile že delujoče ljubiteljske umetniške skupine, ki so vključevale zdravstvene delavce vseh strok in starosti. Poleg likovnikov so delovale instrumentalne in vokalne glasbene skupine ter solisti instrumentalisti in pevci.

Najstarejši je Zdravniški godalni kvartet, saj je prvič zaigral že ob prvem Plečnikovem memorialu leta 1969. Pobudnik za njegovo ustanovitev je bil patolog Andrej Mašera. V prvi sestavi so nastopali poleg pobudnika še internist Igor Kranjc, patolog Janez Jančar, Jurij Lenard, kasneje pa nefrolog Miha Benedik, pediater Igor Ravnik in onkolog Zvonimir Rudolf. Pred ustanovitvijo KUD-a so že delovale tudi druge instrumentalne skupine: Zdravniški klavirski trio v sestavi kardiokirurg Borut Pirc, internist Igor Kranjec in anestezistka Tadeja Voje; v njem sta nekaj časa sodelovala tudi kirurg Pavle Košorok in travmatolog Martin Tonin, Zdravniški violinski trio “ Miha Benedik, Igor Kranjec in Borut Pirc, in Klavirski kvintet z neumornim pediatrom Pavletom Kornhauserjem.

Od glasbenih skupin iz prvih let KUD-a naj omenim še duo, nevrologa Marka Zupana violina in splošnega zdravnika Mirana Možine “ klavir, Trio trobil “ fagotista Igorja Ivanetiča, flavtistke Majde Švab, klarinetista Saše Letonja, kasnejšega Pihalnega kvarteta oz. kvinteta s sodelovanjem klarinetistov Andreja Dernikoviča in Igorja Kočevarja.

Uveljavljali so se tudi instrumentalisti solisti, kitaristke Andreja Peče, Alenka Okorn, Karin Kanc, flavtista Tadeja Fatur in Jurij Lindtner, violinistka Helena Burja, pianisti Marga Kocmur, Zoran Kurent, M. Popović, kantavtorica Danica Čertov idr.

Prva vokalna skupina kasnejšega KUD-a je bil Kvartet patologov, ki je pod umetniškim vodstvom Toma Brezovarja leta 1977 prvič nastopil na jugoslovanskem kongresu patologov. V njem so poleg vodje najprej nastopali le patologi Tomaž Rott, Anton Cerar in Andrej Židanik. Kasneje so nastopali; kot Kvintet dr. Janez Plečnik in v njem so peli Pavle Berden, Matej Mis, Matjaž Vrtovec in Miran Arbeiter, občasno tudi Betka Jenko, Metka Volavšek in Matej Bračko. V zgodnjih osemdesetih letih je kvintet s svojimi nastopi v širšem slovenskem prostoru in pri zamejcih pridobil sloves enega boljših vokalnih sestavov v taki zasedbi. To dokazujejo 3. nagrada na radijskem zborovskem tekmovanju in uradne kritike o koncertih, ki so ga dvakrat zapored na srečanjih malih vokalnih skupin proglasile za tedaj najboljšo malo vokalno skupino v Sloveniji. Svoj zadnji javni nastop so imeli leta 1991 v veliki dvorani Cankarjevega doma na mednarodni prireditvi Znanost za mir in sodelovanje.

Ob 8. marcu leta 1978 je prvič javno nastopil ženski Nonet ortopedske klinike pod vodstvo Betke Jenko; deloval je več let samostojno in tudi skupaj s pevskim kvintetom.

V letu 1979 je diabetolog Matjaž Vrtovec ustanovil mešano pevsko skupino Medicinski pevski oktet, ki kot zbor Vox medicorum nadaljuje svoje delovanje. Leta 1981 pa so začeli pod ljubiteljskim vodstvom ustanoviteljice Marjane Grdiša Vidic pevci prepevati v Mešanem pevskem zboru, ki nosi danes ime dr. Bogdana Derča.

Glasbene skupine so imele redno ali občasno pomoč mentorjev umetnikov, tako Milivoja Šurbka, Igorja Karlina, Roka Klopčiča, Tomaža Lorenza in drugih. Ti so pomagali, da so umetniška hotenja prerasla priložnostna nastopanja na strokovnih srečanjih. Medsebojno povezovanje sekcij, sodelovanje s krajevno skupnostjo in drugimi kulturnimi društvi ter zbori po Sloveniji in izven nje so omogočili vrsto uspešnih prireditev: poleg rednih zdravniških koncertov ob Plečnikovih memorialih še slikarske razstave s kulturnim programom, občasne samostojne nastope koncertov v Grobljah, na gradu Bogenšperk, v Narodni galeriji. Sodelovali so tudi pri uprizoritvi Moličrove komedije Zdravnik po sili, nastopili na Ipavčevih dnevih v Šentjurju pri Celju, posneli v jugoslovanskem prostoru večkrat predvajano televizijsko oddajo o delovanju KUD-a v ciklusu oddaj Od vsakega jutra raste dan itd. Žal omejen prostor ne dopušča, da bi našteli vse nastopajoče in uspele prireditve.

S svojim glasbenim znanjem in izkušnjami so zdravniki navduševali publiko. Naj od zdravnikov muzikov poleg že omenjenih navedem še nekatera imena: med violinisti anatoma Janeza Plečnika, rentgenologa Viktorja Derganca, revmatologa Bogomila Vargazona, patologa Andreja Mašero in Antona Cerarja, diabetologa Srečka Košuto, pediatra Iča Ravnika, nevrologa Marka Zupana; med violončelisti patologa Ivana Franca Lenarta in Janeza Jančarja, gerontologa Bojana Accetta. Med pianisti kirurga Mirka Derganca in ortopeda Franca Derganca, infektologa Kristijana Derganca, internista Branka Volavška, fiziologa Vita Starca, onkologa Hotimirja Lešničarja, specialistko za klinično biokemijo Janjo Polanec, splošnega zdravnika Riharda Knaflja, splošno zdravnico Anžejevo, Barbaro Novak in druge. Več kolegic in kolegov odlično igra tudi druge inštrumente; splošni zdravnik Igor Ivanetič fagot, zobozdravnica Andreja Peče kitaro, kardiologinja Andreja Černe flavto, ortodont Jure Volk oboo, travmatolog Tomo Havliček kontrabas, splošna zdravnica Maja Frangež citre, pa še bi lahko naštevali. Med študenti pa so različni glasbeniki: pianisti Martina Turk, Polona Maver, Andraž Cerar, Andrej Babnik, Mojca Mlinarič, Tamara Gorjanc in Nataša Maguša, solo pevci Vlasta Rožman, Angela Svoljšak, Jernej Berden, Boštjan Berlot in Neža Čokl; violinisti Andrej Gubenšek, Kristina Gorjup in Benjamina Šuster; kitarist Peter Kadunc, bobnar Aleš Kajtna, pozavnist Vid Andrejšek, saksofonistka Petra Tomaževič, klarinetist Marko Saje ter čelistka Maja Goršin.

V KUD-u se srečujejo ljudje, zaposleni na dveh velikih zdravstvenih ustanovah. Njihovo zbliževanje krepi strokovno delo in je v dobro tudi našim študentom ter bolnikom. Sodobna medicina, zazrta v tehnično izpopolnjenost, namreč pozablja na pomen družabnosti. Odtujenost, ki jo pri tem doživljamo zaposleni kot tudi naši študenti in bolniki, ovira našo pedagoško in zdravstveno uspešnost. Poslanstvo kulture in umetnosti na MF in v KC je ravno premagovanje te odtujenosti, povezovanje, izboljševanje odnosov med zaposlenimi in našimi uporabniki, mnogostranske zunanje spodbude za prijazno počutje in zavzeto delo.

Številne zdravnike spremlja skozi življenje glasba. V njej se pojavljajo kot ljubitelji, poustvarjalci, solisti, instrumentalisti, orkestraši, solistični in zborovski pevci, dirigenti in celo skladatelji. Drugim je bližji likovni izraz, raje sežejo po svinčniku in kredi, oglju, temperi ali oljnih barvah. Vihteti znajo tudi dleto in rezbariti. Sodobnejši likovni izraz je v iskanju barvne in kompozicijske skladnosti skozi objektiv fotografske leče. Tretjim je pri srcu plesni korak. Vsak išče svoj način za posnemanje lepote iz narave: Ars demula naturae (Umetnost tekmuje s prirodo).

Manj je tistih, ki jim je muza dala v roke pero. Z njim kujejo rime, iščejo ritem v poeziji, dokler jim pesem ne poje. Ta umetnost je žlahtna za tenkočutne besedne mojstre. Epski in dramski navdih je bil nekaterim slovenskim zdravnikom položen v zibelko, n. pr. Bogomirju Magajni, Slavku Grumu, Danilu Lokarju, Josipu Vošnjaku in drugim. Po edinem zdravniku-pisatelju, ki je uvrščen med klasike slovenskega leposlovja, dr. Lojzu Kraigherju se je poimenovalo naše kulturno-umetniško društvo.

V zdravstvu zaposleni čutimo zdravilno moč umetnosti. To spoznanje tudi vse pogosteje uveljavljamo v bolnišnicah za prijaznejše bivanje bolnikov. Z glasbo in drugimi zvrstmi umetnosti zavestno vnašamo v bolniške sobe toplino, domačnost in pestrost. Zato npr. v KC že skoraj 30 let prirejamo koncerte, razstave in druge dogodke za bolnike, njihove svojce, zdravstveno osebje in prijatelje umetnosti. Prinašajo vedrino, optimizem, upanje in prispevajo k zdravljenju. Zdravilno moč umetnosti oznanja tudi UNESCO. Pod njegovim vodstvom je tekel evropski projekt Umetnost v bolnišnici (Arts in Hospital). Leta 1997 smo bili gostitelji te konference tudi v Ljubljani in je ob tej priložnosti Zvonka Zupanič Slavec izdala KUD-ovo slovensko in angleško predstavitveno brošuro. Primer KUD-a Kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani je s svojo bogato tradicijo in razvejano dejavnostjo tudi za UNESCO vzorčen. Na to smo upravičeno ponosni.

V KUD-u je združenih okoli 500 članov, zaposlenih večinoma na MF, v KC, na Onkološkem inštitutu, Zavodu RS za transfuzijsko medicino in na Psihiatrični kliniki Ljubljana. V več kot 10 sekcijah izpolnjujejo svoje umetniške želje, potrebe in nagnjenja. V Društvu so združeni likovniki, trije zbori, orkester, različni komorni instrumentalni sestavi, folkloristi, literati, šahisti in drugi. Večina sekcij ima za umetniške vodje strokovnjake. Ti skrbijo za kakovostno delo, ustrezen izbor programov glede na znanje članov in njihovo zanimanje. KUD so 15 let vodili patolog Anton Dolenc, rentgenolog Lujo Tabor, pediatra Matjaž Bidovec in Pavle Kornhauser, od 1993 pa ga vodi zgodovinarka medicine Zvonka Zupanič Slavec.

KUD-ove ambicije niso prezahtevne. Želijo si, da bi se člani ob petju, muziciranju, plesu, slikanju in drugem sproščali, zadostili svojim umetniškim nagibom ter se srečevali in družili z zaposlenimi v imenovanih zdravstvenih ustanovah. S temi poznanstvi bi tudi pripomogli k boljšemu sodelovanju med zaposlenimi v dobro bolnikov in študentov. Društveni člani si želijo svoje delo tudi javno predstavljati. Nastopi so motivacija za kakovostno delovanje, hkrati pa z njimi razveseljujejo bolnike in njihove obiskovalce, bolnišnično osebje, kakor tudi študente medicine in dentalne medicine ter druge zaposlene.

V avli KC potekajo prireditve vsak mesec. Skozi leto se zvrsti mesečna menjava slikarskih in fotografskih razstav v osrednji in mali galeriji. Njihove otvoritve spremlja raznolik kulturni program. Nastopajo društveni člani in mnogi znani slovenski umetniki. Svoje nastope poklanjajo bolnikom, njihovim svojcem, tamkaj zaposlenim in prijateljem umetnosti. Med slovenskimi ustvarjalci in poustvarjalci so v zadnjih letih nastopili: f1avstistka Irena Grafenauer, Slovenski kvintet trobil s Stankom Arnoldom, legendarni Ansambel bratov Avsenik s pevcem Francem Koširjem, Ansambel Gašperji, New Swing Quartet, Ljubljanski dixiland orkester “ Korenine, Orkester mandolin, Slovenski oktet, oktet Deseti brat, zbor Perpetum jazzile, citrar Miha Dolžan s pevko Jožico Kališnik, Beneški fantje, pevka Marjana Deržaj in pevec Alberto Gregorič ... Nastopili so pesniki in dramski igralci Mila Kačič, Tone Kuntner, Milena Grm, Sašo Hribar, Tone Kuntner, Boris Ostan, Milena Zupančič, zvrstili so se operni pevci, različni instrumentalisti, slikarji in fotografi France Slana, Leon Koporc, Janez Kovačič, Nikolaj Mašukov, Anja Batič, Borut Pečar, Dušan Lipovec, Jurij Kurillo, Andreja Peklaj, Tomaž Rott in številni drugi, slovenski javnosti znani umetniki. Nastopi so namenjeni tudi najmlajšim bolnikom. Vsi nastopajoči in razstavljajoči svoje delo dobrodelno poklanjajo.

Razstavišče KC je eno najbolj obiskanih galerij v Ljubljani. Odprto je 24 ur dnevno in 365 dni v letu. V mesecu dni, kolikor časa je vsaka razstava postavljena, si jo ogleda veliko obiskovalcev, predvsem bolnikov, osebja in bolnišničnih obiskovalcev. Likovna sekcija podari vsako leto za opremo bolnišnice precej svojih slik. KUD sodeluje tudi z razstaviščem MF, ki je iz leta v leto pomembnejše in v njej s študenti pripravljajo različne postavitve. Tudi fotografske. Barvitost in lepa likovna oprema razstavnih prostorov prispevajo k sproščenemu in spodbudnemu počutju v njih.

Člani Društva nastopajo tudi na številnih strokovnih, znanstvenih in družabnih srečanjih MF, KC, Onkološkega inštituta, Zavoda RS za transfuzijsko medicino, Slovenskega zdravniškega društva, Zdravniške zbornice Slovenije, Ministrstva za zdravstvo, na Univerzi, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugod. So redni gostje med pediatričnimi, onkološkimi in psihiatričnimi bolniki ter povsod tam, kjer se kronični bolniki dolgo zdravijo. Nastopajo tudi v domovih za ostarele. Člani KUD-a predstavljajo svoje ustanovitelje tudi zunaj Ljubljane in v tujini. Mešani pevski zbor dr. Bogdan Derč je že večkrat gostoval med slovenskimi zdomci v bližnjih in daljnih državah, v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Leta 1998 je na turneji v Chicagu, Clevelandu, Detroitu in Milwaukeeju pel na dobrodelnih koncertih za gradnjo nove pediatrične klinike. Tudi to je predstavitev slovenskega zdravstva v svetu. Druženje z zdomci v tujini, ki delujejo v zdravstvu, odpira nove možnosti za diplomante MF in zdravnike ter zobozdravnike za izpopolnjevanje pri njih.

KUD vsako leto pripravi v obeh matičnih ustanovah in zunaj njih okoli 100 nastopov. S tem prinaša ustanoviteljema sloves kulturnih in k ljudem obrnjenih pokroviteljev. Ta trud je potrdil tudi UNESCO. Naš KUD je unikum, kakršnega ne premore nobena evropska zdravstvena ustanova. Podobnega plemenitenja bolnišničnega zdravljenja svet ne pozna. Tovrstna humanizacija medicine je več kot zaželena, saj se ravno v bolezni pri bolniku odigrava notranja drama, ga prežema strah in sta duhovna spodbuda ter občutek domačnosti v tujem okolju še toliko pomembnejša. Zato tudi nagovarjamo študente in zaposlene v zdravstvenih ustanovah, da se priključijo dobro vpeljanemu KUD-ovemu delovanju.

 

Kratka predstavitev KUD-ovih sekcij

Komorni zbor Vox Medicorum so leta 1979 pod imenom Medicinski oktet ustanovili pevci, zdravniki in študenti medicine, ki jih je združilo večletno prepevanje v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič. Od ustanovitve naprej je imel zbor mešano sestavo in vodenje iz zbora. Z mikavnim programom, ki je obsegal umetno in ljudsko pesem od renesanse, baroka, romantike do sodobnih skladb 20. stoletja iz domače in svetovne glasbene zakladnice, je zbor uspešno nastopal doma in v tujini. Oktet in kasneje zbor je od ustanovitve vodil zdravnik diabetolog Matjaž Vrtovec, kasneje pa krajši čas zobozdravnica sopranistka Judita Cvelbar. S pomočjo dirigenta Milivoja Šurbka so si pevci in pevke ves čas prizadevali za kakovostno raven petja in dovršeno izvajanje. Trud in prizadevnost tega komornega zbora je potrdilo bronasto odličje na tekmovanju najboljših slovenskih pevskih zborov Naša pesem 1993. Zbor je svoje najbolj priljubljene pesmi leta 1996 posnel na zgoščenko. Svojo 25-letnico obstoja so slavnostno proslavili z odmevnim koncertom v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Leta 2002 je umetniško vodstvo prevzel dirigent Tomaž Faganel. Zbor velja za zdravniškega in vabi kolege v svoje vrste. Tedensko se srečujejo na vajah v Kliničnem centru.

 

Mešani pevski zbor dr. Bogdan Derč nosi ime po prvem slovenskem visokošolskem profesorju pediatrije, zdravniku, učitelju, piscu strokovnih del in člankov, ki je bil popolnoma predan svojim malim bolnikom. Sestavljajo ga zdravniki, medicinske sestre, tehniki in inženirji, psihologi ... , ki želijo oblikovati in spoznavati zborovsko pesem, negovati slovensko glasbeno bogastvo in ga širiti. Njihova pesem postaja pomembna spodbuda za zdravje duha in telesa, zato jo predstavljajo v bolnišnicah, domovih starejših občanov, na strokovnih seminarjih in simpozijih pa tudi na koncertih po Sloveniji in v svetu. Od svoje ustanovitve v letu 1981 so pripravili program z več kot 400 slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi ter pesmimi iz svetovne zborovske zakladnice. Peli so v vseh sosednjih državah, Avstriji, Italiji, Hrvaški ter na Nizozemskem, v Nemčiji, na Portugalskem, po ZDA, v Kanadi, Avstraliji in celo na Svetem sedežu v Rimu. Njihova pesem ne pomeni le osebne kulturne bogatitve, ni le izkaznica narodove kulture, je tudi boj za novo in boljše, kot je Cankar pojmoval kulturo, je tudi moč za zdravljenje bolnih in onemoglih, kar velja tako za ustvarjalce in poustvarjalce, za pevce in poslušalce. Zbor šteje okoli 40 članov in ga je sprva kot zborovodkinja vodila Marjanca Vidic (1981“83), nato pa zborovodja Venčeslav Zadravec. Kot predsedniki pa so ga in ga vodijo: Matjaž Bidovec (1981“82), Vida Gleščič (1983“93), Borut Bratanič (1994“96) in od 1999 Janez Čepljak.

Mešani pevski zbor študentov medicine COR je predstavljen v poglavju o obštudijskih dejavnostih študentov. Z njimi in evropskim zborom študentov medicine EUROPEAN Medical students choir je KUD leta 1998 založil in izdal zgoščenko z dobrodelnega koncerta v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, ki je bila namenjena zbiranju sredstev za izgradnjo nove Pediatrične klinike.

Zdravniki instrumentalisti in komorni sestav Pro medico . Ni poklica, v katerem bi bilo toliko posameznikov "zasvojenih" z umetnostjo, kot to velja za medicino. Ne le ljubiteljsko, pasivno, temveč tudi kot aktivni ustvarjalci ali soustvarjalci. Zdravniki se zlasti posvečajo glasbi, kot solisti na inštrumentih ali kot izvajalci v komornih sestavah. To nagnjenje do glasbe lahko razlagamo s posebnostjo zdravniškega dela, ki se posveča človeku in ki mora ne glede na ožjo specialnost vedno upoštevati bolnikovo duševnost. Medicina ni in tudi nikoli ne bo le stroga znanost, ostala bo tudi veda. Iracionalnost umetnosti in zdravnikova dejavnost bosta v njegovi praksi oplajali humanost poklica.

Prof. Pavle Kornhauser je kot pianist pred mnogimi leti pridobil za skupno muziciranje takrat še študenta medicine, danes izkušenega nevrologa iz celjske bolnišnice Marka Zupana, imenitnega violinista. Duo Pro Medico se je s čelistom onkologom Zvonimirjem Rudolfom razširil v komorni trio. Nastopajo zlasti ob zdravniških kongresih, saj se kongresna in kulturna dejavnost med zdravniki lepo dopolnjujeta. Leta 1997 so pritegnili še nefrologa Miha Benedika kot drugo violino in zaigrali kot kvartet baročne sonate Vivaldija in Corellija. Kot solisti so nastopili na številnih koncertih doma in v tujini.

Pomembna pridobitev za poustvarjalno umetnost v osrednji ljubljanski bolnišnici je Ljubljanski zdravniški orkester Camerata medica. Nastal je leta 1990 na pobudo pediatra in violinista Igorja Ravnika. Čeprav v njem ne igrajo le zdravniki in študenti medicine, so popestrili zdravniške koncerte in se veselimo njihovega umetniškega razvoja. Njihov dirigent je Andrej Ožbalt, dolgoletnega predsednika violinista Andreja Maležiča pa je nasledil zobozdravnik violinist Gregor Mavčič.

Ob drugih sekcijah je leta 1980 nastala tudi Likovna sekcija , ki je združila ljubljanske, za slikarsko in kiparsko dejavnost navdušene zdravnike in drugo osebje. Z leti je številčno rasla in dosegla sedanjih 60 članov. Ljubiteljsko navdušenim članom se je postopoma pridružilo še nekaj slikarjev amaterjev in nekaj akademsko izobraženih likovnih ustvarjalcev; postali so mentorji in učitelji na tečajih risanja in slikanja, ki jih občasno prireja Sekcija. Dolgoletni mentor je bil akademski slikar Leon Koporc, ki sta ga po njegovi smrti nasledila akademska slikarja Janez Kovačič in Marjan Zaletel. Bogato likovno izražanje članov Sekcije je vezano predvsem na klasično figuraliko, na krajine in tihožitja. Večina slikarjev uporablja tehniko akvarela. Zaradi močne navezanosti na naravo so dobro obiskane gorske (predvsem v Ratečah in Zrečah) in obmorske (v Savudriji) slikarske kolonije, ki trajajo vsako leto po nekaj dni.

Delovna vnema članov Sekcije je ustvarila lepo zbirko slik. Predstavljajo jih na skupinskih in individualnih razstavah v razstavnih prostorih v avli KC ali MF. Nekaj razstav naših članov pripravijo vsako leto tudi likovni saloni zunaj Ljubljane. Dela članov Sekcije krasijo bolniške prostore in izganjajo splošno znano bolnišnično sterilno enoličnost, vnašajo barvitost in z njo življenje, optimizem ter upanje na ozdravljenje. Nekaj likovnih del ostane tudi v prostorih pokroviteljev. Sekciji je dolga leta predsedoval rentgenolog Lujo Tabor, ki je tudi veliko pripomogel k izdaji lepe KUD-ove knjige slikarskih del in poezije Ars medici (1991). Likovni terapevt Jano Milkovič, srčni kirurg Dušan Müller in klinični psiholog Tone Pačnik so in še nadalje vodijo kakovostno in odmevno delo likovnikov.

Veseli smo, da Klinični center “ okolje, naravnano k stiskam bolnega človeka “ izžareva tudi moč in voljo po duhovnem življenju zaposlenih. Hkrati kulturno izražanje bogati strokovno delo in dviga odnose med zaposlenimi na višjo raven.

 

Folklorna sekcija deluje v okviru KUD-a že od leta 1982. V skupini pleše štirideset plesalk in plesalcev, vadijo najmanj enkrat tedensko, pohvalijo pa se lahko s številnimi nastopi. Člani so dolga leta plesali pri študentskih folklornih skupinah, kjer jim je bogato slovensko ljudsko izročilo zlezlo pod kožo in ga zato negujejo še zdaj. Osnovni namen te skupine je ohranjanje narodnega plesnega izročila in osvojenega programa ter posredovanje le-tega vsem, predvsem pa bolnikom Kliničnega centra ter študentom Medicinske fakultete.

Program skupine obsega sledeče plesne postavitve: gorenjske, koroške, belokranjske, goričke, prekmurske, primorske, rezijanske, ljubljanske in štajerske plese ter plese iz Šmarja-Sap, ki so jih priredili vidni slovenski koreografi Tončka Marolt, prof. Mirko Ramovš in drugi. Plešejo jih na priznane glasbene priredbe Tončke in Franceta Marolta, Julijana Strajnarja idr.

Skupina je nastopila na številnih prireditvah v domovini, za slovenske rojake v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, gostovala na Nizozemskem in v Turčiji ter tudi v Srbiji in Črni Gori. Letno imajo več samostojnih ali skupnih nastopov; pri slednjih sodelujejo z drugimi ansambli ali pevskimi zbori. Skupina prireja s svojimi folklornimi godbeniki tudi celovečerne koncerte, med drugim leta 2003 in 2005 tudi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Predsedniki sekcije so bili: dr. Fedor Pečak, Mojca Šešek in Zdravko Kaučič. Od leta 1995 jih vodi zagnani mojster plesnih korakov Zoran Trampuž.

V okviru KUD-a deluje tudi šahovska sekcija, ustanovljena že leta 1965. V njej so med drugimi sodelovali profesorji Ivan Franc Lenart, Rudi Pavlin, Stanko Banič in številni drugi zdravniki, zaposleni sodelavci KC in MF, pa tudi študenti in nekdanji bolniki ter se merili v različnih šahovskih ligah. Šahovska sekcija zadnja leta deluje zelo ambiciozno ter tekmuje v okviru Šahovske zveze Slovenije. Dobre rezultate dosegajo v Ljubljanski šahovski ligi “ delavski ligi, saj je prva ekipa v zadnjih letih redno zasedala prva tri mesta. Večinoma potekajo tekmovanja med januarjem in marcem, organizira pa jih Šahovsko društvo Komenda (http://www.sah-komenda.com/). Od leta 2003 tekmujejo tudi v ekipnem državnem klubskem tekmovanju pod okriljem Šahovske zveze Slovenije, drugi ligi zahod. Rezultate si lahko ogledate na strani Šahovske zveze Slovenije: http://www.sah-zveza.si/rez/turnirji/ListRezultati.asp?ID=1900. V letu 2005 je naša sekcija zasedla častno četrto mesto. Za njihovim ambicioznim delom predano stoji njihov dolgoletni predsednik (od kdaj?) Bojan Peršl, šahovsko šolo za otroke pa vodi Primož Pečnik.

Fotoklub Medicus je v sklopu KUD-a deloval od leta 1987. K njegovemu nastanku so veliko pripomogli predvsem takratni predsednik KUD-a Matjaž Bidovec ter požrtvovalni kulturniki, ortoped Fedor Pečak in Milica Skvarča. Fotosekcija se je sprva imenovala po Janezu Puharju, enem prvih slovenskih fotografov, ki je za izum fotografije na steklo prejel celo priznanje Francoske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1991 so se preimenovali v Fotoklub Medicus ter so se vključili v novoustanovljeno Fotografsko zvezo Slovenije.

V prvih letih so priredili po dva fotografska tečaja in kolonije, iz katerih so pripravili kar nekaj razstav. Nato so se aktivno vključili v domače in mednarodno fotografsko dogajanje. Prejeli so več medalj in priznanj. Prav tako so pripravili več razstav v avli Kliničnega centra ter drugod po Sloveniji in tudi v zamejstvu. Do leta 1993 so v zimskih mesecih organizirali za bolnike Kliničnega centra tudi potopisna in druga predavanja, spremljana z diapozitivi. S prelomom tisočletja je njihovo delovanje presahnilo.

Literarno-dramska sekcija . Začetki literarnega in dramskega delovanja zaposlenih v zdravstvu in študentov medicine v Ljubljani segajo v leta pred ustanovitvijo KUD-a. Od njegove ustanovitve 1979 naprej pa postane delovanje recitacijske in literarno-dramske sekcije redno in bolj medsebojno povezano.

V recitacijski skupini je med leti 1978 in 1990 aktivno delovalo kar 33 članov. Vodili so jih štirje mentorji: Jože Vozny, Jurij Souček, Franček Drofenik in Andrej Kurent. Recitacijska skupina je v imenovanem obdobju igrala na različnih odrih po Ljubljani in drugje ter imela skupno 44 nastopov. Med najbolj odmevne štejejo: 1985 celovečerni recital poezije njenih literatov Prebuja se zemlja v Šentjakobskem gledališču, 1981 recital v sklopu Vaše matineje v Mestnem gledališču ljubljanskem, in leta 1983 večja proslava v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Literarna skupina je delovala pod organizacijsko-tehničnim vodstvom M. Miklaviča (1979“91) in A. Komarja (1992“97), nato Cvetke Pučko. V prvem obdobju so se povezovali v skupino predvsem pesniki in poleg tiskanih objav pesmi v raznih revijah in glasilih pripravili tudi scenarije oz. izbor literarnega gradiva za recitale poezije. Tako je prvemu vodji uspelo sčasoma v literarno skupino aktivno vključiti preko dvajset literatov in narediti širši izbor del posameznih avtorjev za scenarije šestih recitalov poezije.

V 80. in 90. letih 20. stoletja so izdali zvezke pesmi in proze Popki in brstje, Pro-po ter objavljali pesmi in prozo v Biltenu Kliničnega centra, študentskem Appendixu, v revijah Mlada pota idr. Pod njihovim okriljem je izdajal svoje potopise njihov član Anton Komar.

Bolniki so tudi hvaležni bralci knjig, ki jim jih ponujajo v oddelčnih knjižnicah v KC. Ustanovila jih je Bibliotekarska sekcija KUD-a. Delo je dolga leta vodil srčni kirurg Aleš Brecelj ob pomoči Mirana Miklaviča.

Zaradi menjave generacij, ukinitve nekaterih glasil, v katerih so objavljali (Biltena KC), dejstva, da študenti MF tudi sami kulturno organizirajo ter splošno slabih časov za kulturo, kar velja tudi za knjižnice KC, je njihovo delovanje postalo bolj individualno ter so ga prevzeli posamezni bolniški oddelki.

Sklep

Ob neki priložnosti je duhovni oče KUD-a, patolog in violončelist prof. Ivan Franc Lenart rekel: "Umetnost je človek!" In to drži! Človeški spomin je sicer kratkoživ in s preminulimi sodobniki tonejo v pozabo tudi izjemne osebnosti, katerih delo po svoji naravi ni nesmrtno. Umetnine, glasba, leposlovje, slike, kipi in številne druge umetniške stvaritve pa preživijo. Zato je dragoceno razumevanje dveh zdravstvenih ustanov za umetniška nagnjenja svojih zaposlenih. S podporo pri njihovem ustvarjanju spodbujajo članstvo tudi v plemenitem poslanstvu ljudi v belem.

 

sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo