Plečnikov zdravniški koncert 2010



41. zdravniški koncert pred odstrto zaveso

 

Ko se po tolikih letih sodelovanja ponovno pripravljamo na zdravniški koncert, ki teče že 41 let zapored, se zavem, da je ta dogodek nekaj izjemnega. Moje dolgoletno delo v zdravstvu in več kot 15-letna pripadnost Mešanemu pevskemu zboru (MePZ) dr. Bogdan Derč, Pediatrične klinike v Ljubljani imata preko teh javnih nastopov dodaten smisel in povezovalno moč, ki je sicer ni lahko ustvariti. To mi daje tudi uvid v celotno delovanje Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete (KUD) v Ljubljani. Ponosna sem na KUD-ov obstoj in njegovo predano vodstvo, ki druži ljubitelje kulture in umetnosti v beli stroki in jim daje priložnosti, da v njem odlagajo bremena strokovnega in siceršnjega vsakdana ter se oplajajo z lepoto umetnosti.

 

Letošnji zdravniški koncert je bil kljub sneženju in belim cestiščem odlično obiskan, saj je bila Kozinova dvorana Slovenske filharmonije ponovno polna. Tudi gradbišče podzemne garažne hiše pred filharmonično hišo ni ustavilo zvestih obiskovalcev. V zraku je bilo svečano razpoloženje ob Prešernovem rojstnem dnevu in v tem duhu je KUD-ova predsednica, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec s Pavčkovo mislijo praznično nagovorila zbrane: »December, zadnji mesec v letu, pravzaprav ni mesec konca, ampak začetka. V njem se kar po redu vrste velika rojstva, ki zanikujejo konec in poveličujejo začetek – čudež rojstva. Tako je december s svojimi prazniki v znamenju večnega človekovega upanja in pričakovanja rojstva Človekovega (sonca) in novega leta, nam Slovencem pa je usoda poklonila še rojstni dan prvega pevca med našimi pevci, Prešerna, in ne manj prešeren dan rojstva državne samostojnosti.«

 

Svečanost atmosfere sta že pred koncertom zagotovila predsednica Plečnikovega memoriala patologinja prof. Nina Gale in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. Dušan Šuput, ki sta s Plečnikovimi diplomami nagradila

osem študentov 4. letnika medicine, ki so z odliko opravili morfološke predmete anatomijo, histologijo z embriologijo in patologijo. Prejeli so jih Klara Birk, Mojca Ivančič, Mateja Kladnik, Maja Logar, Dean Miletić, Katja Pavšič, Katja Tepeš in Matej Vouk. Visoko vzdušje se je še stopnjevalo, ko je prejel priznanje profesorja Franceta Hribarja za vrhunske dosežke v patologiji asist. Izidor Kern iz golniške bolnišnice.

 

V uvodni točki umetniškega programa sta skupaj nastopila MePZ dr. Bogdan Derč Pediatrične klinike in COR – zbor študentov medicine. Zbor dr. Bogdan Derč že 30 let v petju združuje zdravstvene delavce vseh strok in profilov. Ob 28 letni zvestobi zborovodje, opernega baritonista Venčeslava Zadravca, je v svojem glasbenem arhivu zbral več kot 500 skladb slovenske in tuje glasbene literature, s katerimi se izraža na vsakoletnih preglednih in priložnostnih koncertih; v preteklosti je nastopal   tudi širom po svetu. Predsednica Ana Marija Vrbič je v zadnjem obdobju privabila v zbor kar nekaj zdravstvenih delavcev mlajše generacije, kar je vplivalo na to, da zbor včasih poseže tudi v zakladnico zabavne in modernejše glasbe.

Medicinci – corovci delujejo pod zborovodstvom Mete Podbregar, njihova predsednica pa je študentka 4. letnika medicine Katja Pavšič, ki je bila isti večer tudi Plečnikova nagrajenka. Mladi pevki in odlični študentki čestitamo za imenitno povezovanje stroke in glasbe. Med Plečnikovimi nagrajenkami pa je bila tudi Maja Logar, ki smo jo nekajkrat srečali kot solistko v zborih, ki so nastopali v ljubljanskem kliničnem centru.

Oba zbora sta stanovsko pripadnost skupno izrazila kar v dveh zdravniških himnah, prvi Votum Hippocratis,delu pokojnega mariborskega kirurga prim. Janka Držečnika in drugo Hippocratis iusiurandum, skladatelja in muzikologa na ljubljanski Akademiji za glasbo, prof. Ivana Florjanca.

 

O programu, ki ga je tudi tokrat, kot že skoraj dve desetletji doslej vodila neumorna predsednica KUD-a, prof. Zvonka Zupanič Slavec, je le-ta povedala, da so zdravniško himno Votum Hippocratis KUD-ovi zbori ob začetku zdravniških koncertov večinoma prepevali do vstopa Slovenije v Evropsko unijo, nato so nekaj let prepevali evropsko himno na glasbo iz IX. Beethovnove simfonije in na Schillerjevo besedilo Ode radosti, l. 2008 pa je slovensko zdravništvo dobilo kompozicijsko in muzikološko veličastno zasnovano, Florjančevo himno, ki zdravništvo navdaja s svečanimi občutji, kot pri prisegi zdravniškemu etičnemu kodeksu.

Zbora je na orglah spremljal specializant nevrokirurgije, ki je hkrati akademski glasbenik, Domagoj Jugović. Študij orgel je končal na zagrebški akademiji za glasbo v razredu prof. Žarka Dropulića, dela pa na ljubljanski kliniki za nevrokirurgijo.

 

V nadaljevanju programa je zbor dr. Bogdana Derča zapel blagoglasno slovensko pesem D. Mikule Rož, Podjuna, Zila, v priredbi Pavla Kernjaka, in skladbo Opomin k petju, v uglasbitvi Hugolina Sattnerja. Slednjo je spremljal absolvent medicine in virtuoz na harmoniki Janko Tominšek.

 

O nadaljevanju programa in izvajalcih povzemam konferanso prof. Slavčeve in izhajam iz knjige Ars medici:

 

Zdravniška komorna skupina PRO MEDICO se v različnih sestavih pojavlja številna leta, njeno jedro pa predstavljata pianist in pediater prof. Pavle Kornhauser ter violinist nevrolog, predstojnik celjskega nevrološkega oddelka prim. Marko Zupan. Njunega zvestega spremljevalca na violončelu, onkologa prof. Zvonimirja Zupana zadnje desetletje zamenjujejo različni čelisti, letos študentka čela z Akademije za glasbo Tina Gregorc. Pro medico je zaigral za mnoge najlepši stavek Šostakovičevega Klavirskega tria št. 2 v e-molu op. 67 Allegretto. Celotno delo je Pro medico junija 2010 izvedel v cerkvi Sv. Jakoba v stari Ljubljani. Zahtevni klavirski trio Dmitrija Šostakoviča, enega najvidnejših ruskih skladateljev 20. stoletja, je nastalo l. 1944 in ga je avtor posvetil svojemu najboljšemu prijatelju, Ivanu Sollertinskemu, dirigentu Leningrajske filharmonije, ki je kot Žid preminil v 2. svetovni vojni. V njej je osrednji tragični glasbeni motiv arija in ples vzhodnih Judov, Kletzmer.

 

Šostakovičevo delo je terjalo zbrano poslušanje dobrohotne koncertne publike. Pravi balzam za dušo pa je bila spevna Meditacija iz Massenetove opere Thais, ki jo je na violini zaigrala študentka 3. letnika medicine in 1. letnika violine na Akademiji za glasbo v razredu prof. Monike Skalar, Lucija Čemažar. Lucijo spremljamo v violinskih nastopih že tretje leto na koncertih študentov medicine, poleti 2010 je nastopila kot solistka na Koncertu zbora in orkestra evropskih študentov medicine (EMSOC) v ljubljanski filharmoniji in osrednji piranski cerkvi sv. Jurija. Podobno kot absolvent medicine Andrej Gubenšek, ki je v 4. letniku violine na Akademiji za glasbo, prav tako v razredu prof. Monike Skalar, obeta tudi Lucija Čemažar odlično violinistko, ki bo morebiti kot Marko Zupan povezala svojo zdravniško pot z glasbeno. Čemažarjevo je ob klavirju pospremila odlična pianistka Ana Semič Bursać, študentka Akademije za glasbo, iz razreda prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak.

 

Letošnji zdravniški koncert ni favoriziral pianistične igre. Polono Maver, ki je kot akademska pianistka in mlada zdravnica zajadrala v profesionalne vode in sedaj svoj prosti čas posveča strokovnemu in raziskovalnemu delu, pa Andraža Cerarja, ki je z njo med leti 2002 in 2009 sedemkrat nastopil v štiriročni klavirski igri, počasi nadomeščajo violinisti, ki ob medicini študirajo še na Akademiji za glasbo. L. 2005, ko je umetniško pripravo zdravniških koncertov opustil prof. Kornhauser, je l. 2006 to prevzela Polona Maver, med l. 2007 in 2009 sta jih skupaj pripravljala z Andražem Cerarjem, ki pa je v koncertnem listu l. 2010 zapisan kot samostojni oblikovalec sporeda. Oba odlična pianista in zdravnika Polona Maver in Andraž Cerar sta sedaj dobila specializacije in svoj trud vlagata v to, v pianističnih nastopih pa se ju veselimo, ko bosta spet imela za to nekoliko več časa.

 

V novi preobleki nas je to leto pozdravil tudi zdravniški orkester Camerata medica. Stopajo v 20. leto obstoja, vadijo pa v novi stavbi ljubljanske nevrološke klinike. Polnih 18 let in pol jih je imenitno vodil dirigent Andrej Ožbalt, ki pa se mu je strokovno delo tako razraslo, da je moral orkester predati novi moči. Dirigentsko mesto je prevzel violist Franc Avsenek, profesor viole na Akademiji za glasbo in dolgoletni član ljubljanskega radijskega orkestra. Znan je tudi po pripravi obsežne antologije slovenske glasbe za violo, ki jo je izdal na treh zgoščenkah. Za letošnji zdravniški koncert je novi dirigent Camerate izbral spevne melodije, evergreene, glasbo za romantično zasanjanost, med njimi Serenato italijanskega pianista in skladatelja Enrica Tosellija, ki je v glasbi zaslovel prav po tem delu. Izvajajo jo na tisoče načinov, tudi pojejo, in je tipičen primer glasbe za bel canto. Skladba Poem, ki jo je orkester prav tako zaigral, je največkrat izvajano delo manj znanega češkega skladatelja Zdeneka Fibicha. Igrajo jo v zelo različnih zasedbah, tudi večjih in plesnih, neredko pa je delo uporabljeno tudi za drsalne revije. Tudi z njo je orkester navdušil zbrane. Najatraktivnejši del orkestrovega programa pa je bilo delo Improvisation, angleškega slepega pianista in skladatelja Aleca Templetona, ki se je sredi 30. let preselil v ZDA in skladal pod vplivom ameriškega jazza, predvsem G. Gershwina. Templetonovo delo je med občinstvo prineslo ameriške narodne ritme in jazzovsko igro. Za orkester in solista klarinetista Matijo Skočeja jo je priredil prof. Franc Avsenek. Zbrane je odigrani program resnično navdušil, kar so pokazali z velikim aplavzom.

 

Templetonovo delo je bil pravi prehod v plesno zasedbo Big banda (BB) Medicinske fakultete Ljubljana. Letos se je 20-glavi sestav pojavil na zdravniškem koncertu tretjič zapored. Njegov nastanek sta »zagrešila« že imenovala Polona Maver, ki je kot akademska glasbenica vedela, da je med študenti medicine dovolj odličnih glasbenikov, saksofonistov, trobentačev, pozavnistov, pianistov, kitaristov in bobnarjev. S trobentačem Matijo Švaganom, prvim predsednikom BB, kot se sami imenujejo, sta zbrala prvo ekipo in medse povabila ustvarjalnega akademskega klarinetista (iz razreda prof. Alojza Zupana) Mitjo Dragoliča (r. 1982). Ta je za BB kot dirigent z mladostno svežino izbral pravi program, jim dal poleta in vliv dušo, kar smo še posebej decembra 2009 doživeli na njihovem samostojnem koncertu v ljubljanskem hotelu Lev. Naj za dirigenta še zapišemo, da je bil oktobra 2010 izbran na 4. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v koncertnem igranju za najperspektivnejšega dirigenta! Pod tako taktirko medicinci, ki prekipevajo od ustvarjalne energije, dobijo krila. S tremi klasičnimi skladbami za tovrstni sestav so v Filharmonijo navdušili publiko in na njeno zahtevo zaigrali še dodatek. V program so uvrstili dela Philla Collinsa: Sussudio in dve deli Duka Ellingtona: Satin Doll in Caravan. Predsednik BB je sedaj saksofonist Matevž Krašna, Bobnar pa, ki je igral tudi pri Camerati Medici v Templetonovi Improvizaciji, je Camil Berro.

 

Tako približno je prof. Slavčeva z navdušenjem vodila skozi koncertni spored in predstavljala umetniške in strokovne odlike nastopajočih.

 

Letošnji zdravniški koncert je prinesel veliko svežine in novih nastopajočih. Dokazal je, da se najboljše poraja, ko si glasbeno navdušena medicinska srenja poda roke z umetniškimi vodji, profesionalnimi glasbeniki. Učitelji in študenti Akademije za glasbo dolga leta sooblikujejo zdravnike glasbenike, njihovo skupno delo pa vodi do presežnih rezultatov. Naj bo tako še mnoga leta!

 

Ob koncu koncerta je dolgoletna voditeljica KUD-a (od 1993) prof. Slavčeva zbranim voščila lepe decembrske praznične dni ter v ta namen parafrazirala pesnika Toneta Pavčka:

Sreča je, ko beseda

besedo najde …
Sreča je, ko misel

misel najde …
Sreča je, ko duša

dušo najde … in
Sreča je, ko človek sebe najde …

 

Naj se v glasbi še naprej najde tudi slovensko zdravništvo in njihov medicinski podmladek.

Ana Marija Vrbič

 

 

 

fotografije Jelke Simončič

 

 

 

sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo