IZRAŽANJE TISTEGA, KAR JE V NAS A KAJ, KO JE NEKAJ VEDNO PRED NAMI        foto

IZRAŽANJE TISTEGA, KAR JE V NAS

A KAJ, KO JE NEKAJ VEDNO PRED NAMI

 

Lastna ustvarjalnost nudi posamezniku specifična občutja zadovoljstva. Vsako novo ustvarjeno delo prinese nove izkušnje, je kot kapljica veselja, ki spreminja oceane negotovosti. Zato je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh ravneh. Ko pa ustvarjene stvaritve dobijo možnost javne predstavitve, je to na nek način priznanje za avtorja in trenutek ko ima možnost dobiti povratno informacijo, kako njegovo delo doživljajo drugi, kakšna občutja se jim porajajo ob ogledu, morda dotiku, kakšne so asociacije, ki se porajajo drugim in ali so dosegli z novim delom prenesti sporočilo ali vsaj svoja razmišljanja in občutenja izven domačega zavetja …

 

RISBA KOT SKELET ZA SLIKO

Na marčevski prireditvi za bolnike v ljubljanskem kliničnem centru je tokrat prizadevno vodstvo Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete (KUD) pripravilo slikarsko razstavo Zlata paleta 2010 – Risba. V osrednji galeriji so gostili risbe izbranih članov Zveze likovnih društev Slovenije. Zveza deluje 10 let, prav tako pa tudi prireditev Zlata paleta. Risba je osnovno izhodišče, na katerem se lahko gradi. Izraža avtorjevo lastno občutljivost in individualno izbiro segmentov, s katerimi želi zapisati svoje ideje ali nagovoriti gledalca. Razstavljena dela je predstavil akademski kipar, mag. umetnosti Ljubo Zidar, ki je v zloženki, ki so jo ob otvoritvi pripravili v KUD-u KC in MF dr. Lojz Kraigher, pisal o razumevanju črte, risanja in risbe, o obvladovanju risanja in risarskih tehnik. Njegove misli so za vse ljubitelje risanja zelo poučne in zagotovo jih je smiselno upoštevati, saj kot je zapisal, vsi programi likovnih šol temeljijo na risbi in risanju, šele po tem, ko se obvlada osnovne zakonitosti upodabljanja iluzije prostora ali volumna, nastopi delo s polaganjem senc ali barvnih odtenkov. Na razstavljenih risbah so prevladovali motivi iz narave, izbrali pa so jih člani komisije: Smiljana Škofič Mayer (umetnostna zgodovinarka), Janez Kovačič (mag. umetnosti) in Ljubo Zidar (mag. umetnosti). Avtorji najboljših del so prejeli simbolična priznanja.

 

SKRIVNO ŽIVLJENJE HRAŠKEGA MOKRIŠČA

Barvite fotografije hraškega mokrišča so dokumentarnega značaja in prikazujejo življenjsko raznolikost mokrišča v Hrašah pri Smledniku. Avtor razstave je samostojni ustvarjalec Viktor Luskovec, ki je zbral in uredil fotografije avtorjev: Dejana Groharja, Anžeta Kacina, Toneta Trebarja in svoje. Na fotografijah, ki so nastale v zadnjih dveh desetletjih, so fotografi prikazali različne vrste ptic in nekatere druge prebivalce, ki se zadržujejo (po strokovnih ocenah) na enem najpomembnejših ornitoloških lokacij v Sloveniji. Prikazane ptice skoraj vse sodijo med redke in ogrožene živalske vrste. Z razstavo želi avtor poudariti pomen mokrišča, kot dragocenost življenjskega prostora, ki še ne uživa organiziranega varstva.

Razstava je posvečena spominu akademiku Andreju O. Župančiču, ki je na bil tudi velik občudovalec in zaščitnik ogrožene narave.

 

PESTRA DOPOLNITEV PRIREDITVE ZA BOLNIKE

Pesmi patologa in specialista sodne medicine prof. dr. Antona Dolenca iz zbirke Harfa v molu, ki je bila v Izidi že posebej predstavljena, je obširno, a duhovito predstavil podpredsednik KUD-a prof. dr. Tomaž Rott. Predstavil ni le avtorja, temveč je analitično poudaril posamezne segmente iz zbirke, kar pa je doživeto dopolnil še dramski igralec Pavle Ravnohrib z recitacijami izbranih pesmi.

Zdravnica Danica Bem Gala   je izdala svojo monografijo z naslovom Likovna in literarna refleksija. Življenjsko in ustvarjalno pot upokojene internistke je predstavil priznani likovni kritik dr. Damir Globočnik, ki je v monografiji tudi avtor besedila o likovnem ustvarjanju dr. Bemove. Poudaril je, da avtorica spada med najbolj znane ljubiteljske likovne ustvarjalce. Njen slikarski opus obsega preko 2000 slik in izraža težnjo po iskanju lastne poti. Med motiviko njenih del prevladujejo krajine, portreti, abstrakcija in tihožitja. Pesniški opus je prvič predstavljen, v monografijo ga je opisal dr. Cene Avguštin.

 

Glasbeni program so v treh delih izvedli člani kvarteta saksofonov La Saxtique Quartet s Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Mladi glasbeniki Matic Fortuna, Štefan Starc, Jan Gričar in Matej Marion delujejo v okviru pouka komorne igre pod mentorstvom Dejana Prešička. So dobitniki več nagrad in priznanj. Tudi prisotne na prireditvi za bolnike so očarali z nastopom in poželi velik aplavz.

 

Prireditev za bolnike je koristno delo. Vsebine so bogate in zanimive. Vzpodbudno je opazovati zdravnike kot kreativne ustvarjalce prostega časa. Prireditve pa so dopolnjene z gosti, ki poskrbijo za raznolikost dogajanja. Vse skupaj je tudi tokrat organizoirala,goste izbrala in povabila ter vodila prizadevna predsednica KUD-a prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. Mi pa bomo poiskali pot na naslednjo prireditev in si vzeli čas za razmišljanje o lastni kreativnosti….

 

Barba Štembergar Zupan

 

Razstava prof. dr. Bojane Boh v parlamentu

 

V stavbi slovenskega parlamenta, v preddverju dvorane Državnega sveta RS na Šubičevi 4 je na dan žena gostovalo Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani (KUD). Razstavljala je KUD-ova slikarka prof. dr. Bojana Boh, ki je hkrati njihova podpredsednica. Priložnostni program so pripravile KUD-ove etno-pevke Cintare, razstavljavko je biografsko orisala predsednica KUD-a prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je prireditev tudi povezovala, o umetničinem slikarskem poslanstvu pa je spregovorila likovna kritičarka Polona Škodič. Razstavo je odprl predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič. KUD je v parlamentu poklonil najvidnejšim predstavnikom slovenske politike, še posebej tistim, ki prihajajo iz zdravstvenih vrst svojo predstavitveno knjigo Ars medici 2009, ki je naletela na zelo lep odmev.

Razstavljavka Bojana Boh, ki je na dan razstave praznovala Abrahama, je izstopajoča v svojem okolju in še posebej kot podpredsednica KUD-a vredna predstavitve tudi za naše bralstvo. Je diplomirana biologinja in doktorica kemijskih znanosti, redna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta otroštva je preživela v Izoli in Portorožu, v tesni povezavi z morjem in lepotami primorske pokrajine. V sebi je že od nekdaj nosila globoko strast po raziskovanju življenja v raznolikih pojavnih oblikah. Izbor študija jo je privedel v naravoslovje, kjer je v biologiji in biokemiji potešila velik del te težnje. Vzporedno so jo že od zgodnjih let navduševali lastno ustvarjalno izražanje, preučevanje umetnosti, duhovnih, glasbenih in plesnih izročil, ter besedna in likovna ustvarjalnost. Izraz slednje je tudi knjiga Preobrazbe, ki jo je leta 2001 izdala v samozaložbi, ter 32 samostojnih in več skupinskih razstav.

Na Biotehniški fakulteti UL je leta 1983 diplomirala na Oddelku za biologijo, leta 1986 dosegla magisterij bioloških znanosti - biokemijska usmeritev, ter leta 1991 doktorirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo UL na področju kemijskih znanosti. Kot gostujoča profesorica je delovala na Univerzi Johann Wolfgang Goethe v Frankfurtu, Oddelku za kemijo Univerze v Nairobiju, več drugih univerzah v Evropi, Aziji in Afriki, ter bila konzultant za naravoslovje in izobraževanje v sektorju za znanost v Svetovni Banki, ZDA.

Za njeno znanstveno raziskovalno in pedagoško delo je značilno interdisciplinarno povezovanje metod naravoslovnotehniške informatike z eksperimentalnim laboratorijskim delom, zlasti v povezovanju naravoslovnotehniške informatike, kemije naravnih spojin ter tehnologije mikrokapsuliranja. Področja raziskovalnega dela na habilitacijskem področju obsegajo zlasti razvoj in uporabo hevrističnih informacijskih metod, gradnjo specializiranih podatkovnih baz in informacijskih sistemov v naravoslovju in tehniki, patentno informatiko, bibliometrijo, razvoj metod dodane vrednosti v procesiranju podatkovnih baz, multimedijske aplikacije v izobraževanju ter razvoj študijskih interaktivnih enot za e-učenje v naravoslovju.

Bila je nosilka številnih nacionalnih in več mednarodnih projektov, vključno z dolgoletnim sodelovanjem s slovenskim gospodarstvom, ter mentorica diplomantom, magistrandom in doktorandom. Opus njenih del in publikacij v sistemu COBISS obsega več kot 500 enot, od tega 7 strokovnih monografij pri mednarodnih založbah, 30 znanstvenih člankov (15 v revijah, ki jih indeksira SCI), 10 podatkovnih baz in informacijskih sistemov, blizu 100 raziskovalnih poročil in 50 informacijskih študij in elaboratov za gospodarstvo. Leta 1992 je prejela nagrado za mlade raziskovalce Pro Natura (Slovenia) / Boehringer Ingelheim Fond (Nemčija).

O njenem slikarstvu je zapisala Polona Škodič veliko presežnega. »V avtoričinem slikarstvu se večplastno odpirajo presvetljeni prostori brezčasja, ujeti med resničnostjo, sanjami in domišljijo, ki se spreminja v simbolni abstraktni svet. Avtorica tenkočutno vstopa v esenco življenja, v mogočnost bitja narave, odkriva nepoznane razsežnosti geneze in prodira v skrivnosti mikro in makro kozmosa. Zdi se, da so bile sile, ki so ga nekoč oblikovale, še vedno žive ...

V ciklusu pastelov, ki je nastal v zadnjem obdobju, v dinamični in estetsko izčiščeni likovni govorici odstira nova obzorja pod skupnim naslovom "Svetloba v geometriji snovi". Dela prinašajo svežo ustvarjalno raven in se nas lahko dotaknejo na več načinov. Za ves ciklus je značilna barvno bogata, sijoča paleta in enkraten abstraktni lirizem, ki razodeva globinsko razumevanje vsebin. Obuja mit o nastanku vesolja in sveta, ki trepeta v bleščeči svetlobi, med prikritostjo in razkritostjo, med vidnim in med nevidnim, med obrisom in izbrisom, med zapiranjem in razpiranjem, med končnim in neskončnim, med tostran in onkraj. Realnost prehaja v asociativnost in slednjič ekspresivno postaja abstraktno. V razpršeno meditativno svetlobo lebdečega miru so položeni obrisi nežnih cvetov in znamenj. Iz barvnih eksplozij se porajajo sonca, ki so prepesnjeni odsevi lepote v trenutkih čudežnosti rojstva. Barva, naj bo še tako prosojna ali čvrsta, živa ali nežno umirjena, ima svojo simbolno in izrazno moč. S premišljenimi lomi mehča hladnost geometrije in jo pretvarja v tople, nežno učinkujoče formacije. Pravzaprav je svetloba v geometriji snovi svojstven kontemplativni prostor, kjer slikarka izraža svoja najgloblja čustva in doživljanja. V tej sferi se uglašeno prepletata tudi znanost in umetnost. To so izpovedi o nenehnem nastajanju in minevanju, o bitju srca in univerzuma, neločljivo spojenega z energijami žive snovi kot večno navdihujoče energije, ki poganja in ustvarja življenje. Avtorica razmišlja o prvinskosti in elementarnosti narave, na drugi strani pa o nasprotujoči eksaktni geometriji, ki lahko kot transformacija neživega sveta prehaja v žive forme razcvetanja.

Bojana Boh nas v spoznavanju svojega nadčutnega sveta nagovarja s senzibilno govorico, a pri tem ohranja toplino, jasnost in lahkotnost. Svet zaznave prenaša v nove dimenzije in energije. Odkriva skrivnosti in drobce večnih, a nikoli dokončnih resnic. Svoja dozorevanja in sprejemanja vsega bivajočega razkriva z željo po ponovni vrnitvi v harmonijo stvarstva. Njeno slikarsko polje je ponotranjen in neomejen prostor, kjer se porojeva poetika mnogoterih sporočil. Pravzaprav se vse dotika človeka in njegovega »edinstvenega vesolja«.

 

Zvonka Zupanič Slavec

 

 

sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo