Ars Medici        foto

ARS MEDICI 2009

 

Ljubljani na   predvečer prevzema vloge svetovne prestolnice knjige.

Slovenkam in Slovencem ob svetovnem dnevu knjige.

Državljankam in državljanom   ob svetovnem dnevu zdravja.

 

KUD dr. Lojz Kraigher Kliničnega centra v Ljubljani in Medicinske fakultete je lani jeseni ob svoji 30 letnici delovanja izdalo obsežno in izjemno monografijo o svojem delovanju. Kulturno umetniško društvo se je odločilo monografijo podariti vsem slovenskim splošnim knjižnicam. Najprej je monografijo dobila Mestna knjižnica Ljubljana in vse njene knjižnice mestnih območij.

KUD dr. Bogdan Derč Pediatrične klinike, ki je sestavni del kulturno umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete, se je odločilo predstaviti monografijo širši javnosti in zato v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana Knjižnico Otona Župančiča organiziralo predstavitev monografije na najbolj originalen način, s pesmijo. Ne samo izjemna monografija, ki jo človek z velikim spoštovanjem vzame v roke in z užitkom zašelesti med   285   stranmi, temveč tudi živ dokaz delovanja članov . V omejenih prostorskih pogojih sicer obsežne in bogate Knjižnice Otona Župančiča, kjer smo se z vsem spoštovanjem ozrli po spominski sobi velikega pesnika, smo se zbrali pevci in pevke mešanega pevskega zbora dr. Bogdan Derč,   Cintare, ali »tavžent rože » pevke ljudskih pesmi, slikarji likovne sekcije KUD dr. Lojz Kraigher, ter    pesnice in pesniki, ki delujemo tudi v drugih skupinah.

 

Monografijo je oblikoval uredniški odbor, ki ga je vodila predsednica KUD Dr. Lojz Kraigher, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. Samo oblikovanje monografije je delo Biserke Komac in Metke Žerovnik, fotografije pa so delo Biserke Komac, Tomaža Rotta, Jelke Simončič in drugih.

Z obsežnejšimi članki smo se predstavili člani društva: Mešani pevski zbor dr. Bogdar Derč, likovniki likovne sekcije, Vokalna zdravniška skupina Vox medicorum , COR – Mešani pevski zbor študentov Medicinske fakultete, Cintare, Zdravniška glasbena komorna skupina   Pro medico, Ljubljanski zdravniški orkester Camerata medica, folklorna skupina COF, medicinska dramska skupina in šahovska sekcija. Monografija pa je tudi izjemno dragocen dokument kulturnih priredite v UKC in Zdravniških koncertov. Seznam z bogatim slikovnim gradivom zaključuje program 40. koncerta zdravnikov ob XXXX. Memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika.

 Žlahtno posvetilo je izrekel prof. dr. Ivan Franc Lenart, dr. med., idejni oče KUD-a » Umetnost je človek«. Pevke in pevci mešanega pevskega zbora dr. Bogdan Derč smo dodali še svoj moto – pesem za zdravje - . Zazvenela je pesem Pevcu in se prelila v pesem Lastovki v slovo z odličnim solistom in umetniškim vodjem Venceslavom Zadravcem.

Monografiji so dali posebno umetniško vrednost člani Likovne sekcijo. Pred nami je 61 slikarskih in fotografskih del in vsako spremlja pesem ( prof.dr. Bojana Boh, Veronika Dintinjana, Zmaga Donkov, prof.dr. Anton Dolenc, prof. dr. Alojz Ihan, Biserka Komac, Janez Lah, Janez Milkovič Jano, dr. Duška Meh, Andreja Peklaj, prim.mag.Rafael Podobnik, prim. Andrej Rant, prof. dr. Tomaž Rott, prim. mag. Rafael Podobnik, prof. dr. Dušan Sket, Mira Uršič, Bernarda Zajec). Dokaz je na predstavitvi monografije predstavil predsednik Likovne sekcije doc.dr. Tone V. Pačnik. Pesnice in pesnike sta zastopala Zmaga Donkov in Janez Lah. Nič nenavadnega, če je MePZ dr. Bogdan Derč zapel pesem Kje so tiste stezice.

Vedno bolj se je utrjevalo spoznanje o pomembnosti umetnosti in ustvarjalnosti za neposredne ustvarjalce in za ljudi – bolnike . Zato tudi naslov ARS MEDICI – umetnost v medicini. Zato je tudi pevski zbor vedno prisrčno sprejet in pogosto s svojimi pesmimi izvablja solze v očeh poslušalcev vse od Velikega Ubeljskega pod Nanosom, poslušalcem v domovih starejših občanov,  bolnim otrokom ali Slovencem v daljni Ameriki in Avstraliji.

To so na predstvitvi monografije dokazale tudi Cintare, skupina pevk ljudskih pesmi z izvrstno zapetimi: Gorenjsko Šla bom na goro visoko , Rezijsko Da hora ta Čaninava, Porabsko Oča so mi kupli in Istrsko Kamer sen lani tancela.

 

Monografija je dobivala vedno večjo težo in vedno večje spoštovanje. Ne samo zaradi več kot 500 članov društva, ustvarjalcev in poustvarjalcev, temveč tudi zato, ker postaja dragocen dokument domoznanstva, saj bi brez nje spomin na umetnost počasi ugasnil, morda z njim tudi umetnost.

O monografiji je svojo vrednostno oceno in občudovanje ter spoštovanje sporočil tudi predsednik Zveze kulturnih društev Ljubljane, gospod Jože Osterman.

V povzetku monografije lahko med drugim preberemo:« Predstavitve različnih glasbenih, likovnih, plesnih in literarno dramskih zasedb so izpod peres njihovih sedanjih protagonistov, ki so jih popisali v skladu s svojim doživljanjem tega udejstvovanja. Ponekod so to bolj historiati, drugod spomini ali ujetje aktualnega trenutka. Pestrost KUDovega kolektiva z nad 500 glavo množico raznorodnih umetniških duš ravno s sprejemanjem palete različnosti omogoča njihovo svobodo izražanja.«

 

Janez Lah


Razstava prof. dr. Bojane Boh v parlamentu

 

V stavbi slovenskega parlamenta, v preddverju dvorane Državnega sveta RS na Šubičevi 4 je na dan žena gostovalo Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani (KUD). Razstavljala je KUD-ova slikarka prof. dr. Bojana Boh, ki je hkrati njihova podpredsednica. Priložnostni program so pripravile KUD-ove etno-pevke Cintare, razstavljavko je biografsko orisala predsednica KUD-a prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je prireditev tudi povezovala, o umetničinem slikarskem poslanstvu pa je spregovorila likovna kritičarka Polona Škodič. Razstavo je odprl predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič. KUD je v parlamentu poklonil najvidnejšim predstavnikom slovenske politike, še posebej tistim, ki prihajajo iz zdravstvenih vrst svojo predstavitveno knjigo Ars medici 2009, ki je naletela na zelo lep odmev.

Razstavljavka Bojana Boh, ki je na dan razstave praznovala Abrahama, je izstopajoča v svojem okolju in še posebej kot podpredsednica KUD-a vredna predstavitve tudi za naše bralstvo. Je diplomirana biologinja in doktorica kemijskih znanosti, redna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta otroštva je preživela v Izoli in Portorožu, v tesni povezavi z morjem in lepotami primorske pokrajine. V sebi je že od nekdaj nosila globoko strast po raziskovanju življenja v raznolikih pojavnih oblikah. Izbor študija jo je privedel v naravoslovje, kjer je v biologiji in biokemiji potešila velik del te težnje. Vzporedno so jo že od zgodnjih let navduševali lastno ustvarjalno izražanje, preučevanje umetnosti, duhovnih, glasbenih in plesnih izročil, ter besedna in likovna ustvarjalnost. Izraz slednje je tudi knjiga Preobrazbe, ki jo je leta 2001 izdala v samozaložbi, ter 32 samostojnih in več skupinskih razstav.

Na Biotehniški fakulteti UL je leta 1983 diplomirala na Oddelku za biologijo, leta 1986 dosegla magisterij bioloških znanosti - biokemijska usmeritev, ter leta 1991 doktorirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo UL na področju kemijskih znanosti. Kot gostujoča profesorica je delovala na Univerzi Johann Wolfgang Goethe v Frankfurtu, Oddelku za kemijo Univerze v Nairobiju, več drugih univerzah v Evropi, Aziji in Afriki, ter bila konzultant za naravoslovje in izobraževanje v sektorju za znanost v Svetovni Banki, ZDA.

Za njeno znanstveno raziskovalno in pedagoško delo je značilno interdisciplinarno povezovanje metod naravoslovnotehniške informatike z eksperimentalnim laboratorijskim delom, zlasti v povezovanju naravoslovnotehniške informatike, kemije naravnih spojin ter tehnologije mikrokapsuliranja. Področja raziskovalnega dela na habilitacijskem področju obsegajo zlasti razvoj in uporabo hevrističnih informacijskih metod, gradnjo specializiranih podatkovnih baz in informacijskih sistemov v naravoslovju in tehniki, patentno informatiko, bibliometrijo, razvoj metod dodane vrednosti v procesiranju podatkovnih baz, multimedijske aplikacije v izobraževanju ter razvoj študijskih interaktivnih enot za e-učenje v naravoslovju.

Bila je nosilka številnih nacionalnih in več mednarodnih projektov, vključno z dolgoletnim sodelovanjem s slovenskim gospodarstvom, ter mentorica diplomantom, magistrandom in doktorandom. Opus njenih del in publikacij v sistemu COBISS obsega več kot 500 enot, od tega 7 strokovnih monografij pri mednarodnih založbah, 30 znanstvenih člankov (15 v revijah, ki jih indeksira SCI), 10 podatkovnih baz in informacijskih sistemov, blizu 100 raziskovalnih poročil in 50 informacijskih študij in elaboratov za gospodarstvo. Leta 1992 je prejela nagrado za mlade raziskovalce Pro Natura (Slovenia) / Boehringer Ingelheim Fond (Nemčija).

O njenem slikarstvu je zapisala Polona Škodič veliko presežnega. »V avtoričinem slikarstvu se večplastno odpirajo presvetljeni prostori brezčasja, ujeti med resničnostjo, sanjami in domišljijo, ki se spreminja v simbolni abstraktni svet. Avtorica tenkočutno vstopa v esenco življenja, v mogočnost bitja narave, odkriva nepoznane razsežnosti geneze in prodira v skrivnosti mikro in makro kozmosa. Zdi se, da so bile sile, ki so ga nekoč oblikovale, še vedno žive ...

V ciklusu pastelov, ki je nastal v zadnjem obdobju, v dinamični in estetsko izčiščeni likovni govorici odstira nova obzorja pod skupnim naslovom "Svetloba v geometriji snovi". Dela prinašajo svežo ustvarjalno raven in se nas lahko dotaknejo na več načinov. Za ves ciklus je značilna barvno bogata, sijoča paleta in enkraten abstraktni lirizem, ki razodeva globinsko razumevanje vsebin. Obuja mit o nastanku vesolja in sveta, ki trepeta v bleščeči svetlobi, med prikritostjo in razkritostjo, med vidnim in med nevidnim, med obrisom in izbrisom, med zapiranjem in razpiranjem, med končnim in neskončnim, med tostran in onkraj. Realnost prehaja v asociativnost in slednjič ekspresivno postaja abstraktno. V razpršeno meditativno svetlobo lebdečega miru so položeni obrisi nežnih cvetov in znamenj. Iz barvnih eksplozij se porajajo sonca, ki so prepesnjeni odsevi lepote v trenutkih čudežnosti rojstva. Barva, naj bo še tako prosojna ali čvrsta, živa ali nežno umirjena, ima svojo simbolno in izrazno moč. S premišljenimi lomi mehča hladnost geometrije in jo pretvarja v tople, nežno učinkujoče formacije. Pravzaprav je svetloba v geometriji snovi svojstven kontemplativni prostor, kjer slikarka izraža svoja najgloblja čustva in doživljanja. V tej sferi se uglašeno prepletata tudi znanost in umetnost. To so izpovedi o nenehnem nastajanju in minevanju, o bitju srca in univerzuma, neločljivo spojenega z energijami žive snovi kot večno navdihujoče energije, ki poganja in ustvarja življenje. Avtorica razmišlja o prvinskosti in elementarnosti narave, na drugi strani pa o nasprotujoči eksaktni geometriji, ki lahko kot transformacija neživega sveta prehaja v žive forme razcvetanja.

Bojana Boh nas v spoznavanju svojega nadčutnega sveta nagovarja s senzibilno govorico, a pri tem ohranja toplino, jasnost in lahkotnost. Svet zaznave prenaša v nove dimenzije in energije. Odkriva skrivnosti in drobce večnih, a nikoli dokončnih resnic. Svoja dozorevanja in sprejemanja vsega bivajočega razkriva z željo po ponovni vrnitvi v harmonijo stvarstva. Njeno slikarsko polje je ponotranjen in neomejen prostor, kjer se porojeva poetika mnogoterih sporočil. Pravzaprav se vse dotika človeka in njegovega »edinstvenega vesolja«.

 

Zvonka Zupanič Slavec

 

 

sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo