PODALJŠANJE POLETJA V BOLNIŠNICI Z DALMATINSKO PESMIJO        foto

PODALJŠANJE POLETJA V BOLNIŠNICI Z DALMATINSKO PESMIJO

 

Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete (KUD KC in MF) tudi poleti ni mirovalo. Prepolna spominska knjiga vtisov obiskovalcev galerije UKC v Ljubljani iz avgusta 2010 ob razstavi študenta 6. letnika medicine Tjaža Ocepka, ki je navduševal obiskovalce z izjemnimi podvodnimi fotografijami, kaže, kako pomembno poslanstvo opravlja galerija UKC za vse uporabnike ljubljanske bolnišnice. Med zapisi, ki niso le s lovenski, ampak tudi angleški, kitajski in arabski, ter po pisavi sodeč pisci iz vseh starostnih grup, se nekateri glasijo takole: »Čarobno, enkratno, ostaneš brez besed...; Tak kot mora bit, dobro si to naredu!; Kako čudovit je ta naš svet... In te fotografije tudi! Hvala zanje!; Malo skrito, toda prelepo. Čudeži življenja – ravno na pravi lokaciji – v bolnišnici; Prečudovito, čisto, neresnično! Vsak dan jih bom prišla pogledat; Temu se reče gledati nebesa; Ko gledam te slike, se počutim kot bi bila tudi sama del tega skrivnostnega in prečudovitega sveta ...; Relaxing ambience, a pleasure to see. Thanks; Res zanimiva razstava za takšne, ki nimamo korajže za podvodno potapljanje. Hvala; Prelepe fotke. Super. Za trenutek sem bila v drugem čudovitem svetu zunaj bolnišnice ...«

 

Tudi galerija Medicinske fakultete čez poletje ni samevala; zdravnike in njene obiskovalce je spodbudno nagovarjala razstava fotografij iz Kirgizistana, Turkmenistana in Kazahstana, ki jih je posnel študent medicine Domen Robek. Kmalu mu sledi razstava študentov medicine, ki so v okviru programa tropske medicine preživeli poletje v Ugandi, nato pa še drugih z Daljnega vzhoda.

 

Na septembrski prireditvi v razstavišču UKC Ljubljana se je ponovno zbralo zdravstveno osebje, bolniki in drugi obiskovalci. Prisluhnili so imenitnem koncertu dalmatinske klape Lavanda, ki je s prepevanjem vedno lepih dalmatinskih pesmi prinesla med zbrane veliko nasmejanih obrazov, optimizma, predvsem pa spodbude za boljše zdravje in dobro počutje v ljubljanski bolnišnici. Grupa Lavanda prepeva že 15 let. Sestavljajo jo slovenski pevci, ki imajo radi dalmatinsko glasbo.  Zraven igrajo na mandoline, lutnje, kitare … Združujejo se v okviru KUD-a Tine Rožanc v Ljubljani. S svojimi pesmimi nastopajo tudi tekmovalno na prireditvi Melodije morja in sonca in kdaj posežejo tudi po najvišjih mestih. Zanimivo jim je bilo prisluhniti tudi v slovenskem jeziku, česar za dalmatinske pesmi ne pričakujemo. Voditeljica prireditve in predsednica KUD-a KC in MF jih je povprašala, kako gledajo Dalmatinci na to, da pojejo dalmatinske pesmi v slovenščini. Fantje so se kar prijazno nasmejali… Gonilo klape Lavanda je družina Pišek, ki ji za imenitno vodenje in ustvarjalno delo iskreno čestitamo.

 

Ko ni zvenela dalmatinska pesem, je polnoštevilna publika zbrano sledila odprtju dveh razstav, ki bosta mesec dni nagovarjali vse, ki se zadržujejo pod bolnišničnim krovom. KUD-ov slikar Radko Oketič, dolgoletni delovni terapevt UKC Ljubljana in ustanovni član Likovne sekcije KUD-a izpred 30 let, se je predstavil s povsem drugačno slikarsko podobo, kot likovni satirik. Avtor je imel več razstav doma in v tujini in prejel za svoja dela številne domače in mednarodne nagrade. O njegovem delu je spregovorila  likovna kritičarka Polona Škodič: »V zadnjem desetletju so nekatera odlična Oketičeva dela iz ciklusov satirične ilustracije, humorja in karikature naletela na mnoge odmevne in pozitivne kritike, saj prinašajo aktualne in domišljene figuralne vsebine, vsekakor vredne pozornosti. Nagrade in priznanja je zanje požel predvsem na tujem. Avtor se, v nasprotju s prej značilno poetično pravljičnostjo, zdaj srečuje z drugačnim žanrom, konkretnimi pojmi in stvarnostjo. In če v prej omenjenih delih ne moremo srečati človeka, je zadaj ravno nasprotno, kajti človek je tu prisoten v prvem planu. Likovni pristop in slog, bodisi v akvarelu ali kateri od drugih tehnik, sta še vedno prepoznavna, vendar je v tem primeru bistveni poudarek na sporočilnosti, ki se odraža kot osebni nagovor in komunikacija s človekom in svetom. V izvirnih in nemalokrat izjemno duhovitih idejah je sicer še ohranjena določena mera realizma in idealizacije, a se pod težo razmišljanj in občutij spreminja v celo bolj nadrealistične, simbolno naglašene rešitve. Pravzaprav se osredotoča na čisto esenco sporočila, kjer z namenom prenasiči in poudari prizorišče ali celo zreducira elemente v močno izčiščeno likovno bistvo. Problematiko nasilja, protivojno tematiko in pereča, dramatična vprašanja slikar jemlje globoko resno, a je na koncu videti, kot bi jih reševal z igrivo lahkoto pronicljive parodije in satire, skoraj groteske. Zanimivi so tudi »prostori«, kompozicije in drzne perspektive, kjer se odvijajo zgodbe. Na primer tista o boju med letečimi svinčniki, krompirjem in paradižnikom, o protiraketni lubenici in koruzi, o klonu med ovcami, o radiaciji in metalcu diska, nadalje tista, v kateri se dotakne evolucije človeštva, pa tudi športno olimpijskih cirkusov ( Homopentagool), svetovnih zablod in ekoloških problemov. Avtor nas želi soočiti tudi s prikritim nasiljem in utesnjenostjo, krutih posegov v naravo, stehnizirane potrošniške dobe, črednega nagona, brezumne birokracije, kloniranja ... Pravzaprav se loteva poneumljene »človeške Odiseje« sodobne dobe…«

 

Malo galerijo KUD namensko uporablja za predstavljanje umetniškega ustvarjanja različnih skupin hendikepiranih ali mladih nadarjenih ustvarjalcem. S tem se KUD zoperstavlja stigmi bolezni, spodbuja sprejemanje različnosti, oziroma nadarjenim odpira vrata v svet. Tokrat se je na svoji prvi razstavi predstavila nadarjena 13-letna risarka Eva Koderman. Predstavil jo je publicist in likovnik Andro Fini Skaleras, ki je zanjo povedal, da Eva svoje likovno doživljanje in izražanje sveta udejanja predvsem skozi risbo. Preseneča Evina genialna zmožnost, da z likovno stilizacijo upodobljenih oseb razkriva najbolj elementarne ali pa močno strukturirane plasti človekove osebnosti. Andro Skaleraš je zapisal: »Z linijo, krivuljo, ki je značilna za največje slikarje, skorajda brez izjeme so bili   najprej bravurozni risarji, prepričuje, da gre za umetnico, ki je že davno prešla fazo šolske risarske perfekcije in vstopa v samo njej lastno izraznost, in si zato lahko dovoli vse: stilizacijo, vrsto »nerodnih« potez, zasukanih projekcij…, in na koncu, v celostni zaznavi, opazovalca » srečuje« z njegovimi notranjimi vsebinami, ki so mu bile do tistega trenutka zgolj slutnja ali morda izgubljene, odrinjene, zavržene danosti, arhetipi v jungovski kleti nezavednega. Tu brez zadrege lahko citiram enega Petanovih aforizmov, ki pravi: Kadarkoli se poglobim vase, srečam nekoga drugega. To z opazovalcem nenehno počne Eva skozi risbo. Z izrazito psihodinamiko likovnega sporočila se loteva domala vseh tem in plasti življenja, od rojstva, do smrti. Tako namreč izkazuje globoko zavedanje o enosti sveta, ki je značilno, če sploh, za človeka v najvišji stopnji mentalne, duhovne zrelosti. Torej vsekakor v zrelejših letih, še pogosteje v starosti, nikakor pa ne v njenih rosnih letih. Skozi zahodni, analitični način razmišljanja bi Evo lahko »razložili« kot bitje z genialnimi genskimi nastavki za izražanje svojega odnosa do življenja in sveta sploh, upoštevaje vzhodna izročila in tradicije pa bi lahko rekli, da gre za visoko inkarnacijo, ko ima Človek vsa znanja, uvide ali spoznanja že od prej«.«

 

Nadarjenemu dekletu Evi Koderman želimo veliko ustvarjalnega poleta in naj se kritikove besede udejanjijo!

 

V nadaljevanju jesenskega dela bo KUD na prireditvah navduševal z razstavami in nastopi svojih članov, kakor tudi gostov, med katerimi Omenimo Trio Kranjc, dramskega igralca Gregorja Čušina, Dekliški pevski zbora Gimnazije Kranja pod vodstvom dirigenta Primoža Kerštanja in z drugimi odličnimi gosti. Prisrčno vabljeni v razstavišče UKC Ljubljana ob torkih ob 16.30 v dneh 12. oktober, 16. november in 21. december 2010!

 

Marko Slavec

sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo