Slovesnost ob 35-letnici nove stavbe UKC Ljubljana in ob božično-novoletnih praznikih        foto

Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete (KUD) dr. Lojz Kraigher

je 21. decembra 2010 v galeriji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) pripravilo božično-novoletno prireditev, ki je bila povezana s slovesnostjo in z razstavo ob 35-letnici nove stavbe ljubljanskega kliničnega centra. Zbrane so nagovorili člani uprave UKCL mag. Simon Vrhunec, ki je spregovoril o pomenu obletnice in izpostavil mednarodno odmevnost dosežkov ustanove, strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, ki je spregovorila o novih možnostih strokovnega napredka z odprtjem nove stavbe in izzivih medicine v sodobnem času, glavna medicinska sestra UKCL Erna Kos Grabnar pa je spregovorila o boljših možnostih za zdravstveno nego in timsko obravnavo bolnikov ter se poimensko zahvalila svojim predhodnicam za opravljeno delo.

Odsotnost so opravičili minister za zdravje dr. Dorjan Marušič, župan MOL Zoran Jankovič in še nekateri vabljeni.

Na zgodovinski pomen postavitve nove stavbe je uprava UKCL pokazala s podelitvijo svojih najvišjih priznanj »Slovenija – zlata dediščina«. Priznanje predstavlja zemljevid Dežele Kranjske iz Valvasorjevega časa, v njem pa sta pozlačena kovanca s portretom prvega upravnika ljubljanske civilne bolnice, ustanovljene l. 1786, in upodobitvijo nove stavbe UKCL. Prejeli so jih nekateri še živeči sosnovalci nove stavbe: glavni projektant diagnostično-terapevtsko-servisne zgradbe – arhitekt prof. dr. Stanko Kristl, glavni programer in tehnolog za gradnjo KC – arhitekt Vladimir Sekavčnik, tedanja direktorja KC – pravnik Janez Zemljarič in politolog Zdravko Krvina ter pediater prof. Pavle Kornhauser, ki je bil predsednik gradbeno-operativnega in finančnega odbora izgradnje in je kot pediater načrtoval izvirno izvedbo otroške kirurgije. Osrednjih medicinskih soustvarjalcev nove stavbe večinoma ni več med nami: prim. Drago Mušič je z Vladimirjem Sekavčnikom pripravljal medicinski projekt za KC, prof. dr. Mirko Derganc je vpeljal mednarodno priznani opeklinski center, prof. dr. Franjo Zdravič pa je idejni oče modernega urgentnega centra v Diagnostično-terapevtsko-servisnem objektu KC. Medicinsko stroko je tako ob jubileju zastopal prof. Kornhauser. Ob tej priložnosti se je voditeljica srečanja, zgodovinarka medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec spomnila tudi na prav tako zaslužnega, a pokojnega arhitekta posteljne stavbe, Janeza Trenca ter okoli 80 strokovnih sogovornikov iz zdravstva, ki so soustvarjali podobo novogradnje.

Vsi prejemniki priznanj so zbranim obširneje spregovorili o zahtevni, kompleksni in vsestransko angažirani takratni največji slovenski novogradnji, ki so jo uspeli pripeljati do konca.

Razstava ob 35-letnici nove stavbe Kliničnega centra (KC) prikazuje del tega, kar so nagrajenci povedali. Na štirih plakatih (120 x 80 cm) je prikazan nastanek glavne stavbe od njenih prvih arhitekturnih zasnov do izvedbe z razlago njenega pomena za stroko v takrat skupnem jugoslovanskem prostoru. Njeno odprtje 29. novembra 1975 je prineslo hiter razvoj medicine v tedanji Sloveniji in Jugoslaviji, zato novogradnja pomeni mejnik v razvoju zdravstvenega varstva na Slovenskem. KC je postal največji in najsodobnejši bolnišnični kompleks v takratni 20-milijonski Jugoslaviji. S sodobno arhitekturo je uvedel nova merila bolnišnične gradnje pri nas. Skoraj 1.100 novih bolniških postelj, večje število zaposlenih, novi oddelki in sodobnejša organizacija dela so močno izboljšali bolnišnično zdravljenje občanom Ljubljane z okolico ter najhuje prizadetim bolnikom iz vse Slovenije in Jugoslavije. Nova stavba je bistveno izboljšala tudi pogoje pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela predvsem za bodoče zdravnike, pa tudi drugo zdravstveno osebje. (glej: www.mf.uni-lj.si/izm/strokovne-razstave) Za ilustracijo navedimo le nekaj ključnih podatkov: pred izgradnjo nove stavbe l. 1968 je bilo v Kliničnih bolnicah zaposlenih 155 zdravnikov, danes jih je ok. 1200, takrat je bilo zaposlenih 270 medicinskih sester, danes jih je 3.200. Novogradnja je dala 80.000 m2 bruto tlorisne površine, skupna investicija pa je znašala skoraj 110 milijonov takratnih nemških mark.

Razstavo so pripravile prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec in Senta Jaunig z Inštituta za zgodovino medicine MF UL ter Sabina Vrhnjak iz službe za stike z javnostmi UKCL. O blikoval jo je Ivan Mori. Postavljena je v osrednji galeriji UKCL in bo tam na ogled do poletja, nakar jo bodo prenesli v upravno stavbo UKCL.

Razstaviščni prostor je dodatno žarel tudi zaradi decembrske razstave Likovne skupine KUD-a KC in MF, kjer so se njeni člani predstavili z najboljšimi deli posameznikov. »Decembrska razstava sodi v dolgoletni niz razstav, ki so v prvi vrsti namenjene humanemu cilju - polepšati bivanje bolnikom v času njihovih velikih skrbi ob tem, ko se zdravijo in opravljajo preglede, ki so prav tako vir stisk. Ni nepomembno, da jim prav decembrske razstave dajo delček tistega prazničnega občutka tudi, ko niso v prijaznem domačem okolju. V tem svečanem mesecu je razstavni prostor UKCL najbolj obiskan tudi z zunanjimi obiskovalci, ki lahko prebijejo nekaj časa skupaj z najbližjimi in dragimi v prijetnem galerijskem okolju UKC« je zapisal predsednik Likovne skupine doc. dr. Tone Pačnik.

                        Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj je z imenitnim nastopom vnesel v prireditev, kjer je dominirala beseda, izjemno milino, mladostno svežino, poživljajoče veselje in radost. Deklice na odru so bile v dolgih belih oblekcah kot božični angeli. Pestri in atraktivni pevsko-plesni program je prepletal daljše govore, med pesmimi pa smo slišali tudi sledeče: Primož Kerštanj: Praznovanje pomladi (splet belokranjskih ljudskih pesmi), Enio Morricone / Audrey Snyder: Nella Fantasia, Bruno Coulais: Sapice nad oceanom, Max Reger /Gašper Jereb: Maria wiegenlied, Elton John/ Stefan Berglund: Border song, Linda Spevacek: Freedom train, Mark Hayes: Swingin\' with the saints in Diana Novak: Venček evropskih božičnih pesmi. Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj se je v osemletnem obstoju razvil v enega najvidnejših slovenskih srednješolskih zborov. Pod zborovodsko taktirko Primoža Kerštanja in umetniško asistenco ustanoviteljice zbora Barbare Kušar se je njihovo ubrano dekliško večglasje uveljavilo tudi v mednarodnem prostoru. Poleg sodelovanj na domačih tekmovanjih, se zbor uveljavlja tudi na prireditvah v tujini. Zlata priznanja, ki jih podeljujejo prireditelji za najboljše dosežke zborov, je tako osvajal na tekmovanjih v Italiji (trikrat), Avstriji, na Slovaškem in v Južni Koreji. Zboru veliko pomeni vabilo na svetovno tekmovanje v provinci Changwon v Južni Koreji, ki so ga doživeli julija 2009 in zmaga v močni mednarodni konkurenci na tekmovanju In canto sul Garda v italijanski Rivi del Garda oktobra 2009. Leta 2010 se je zbor vrnil z mednarodnega tekmovanja v italijanskem Riminiju, kjer je prav tako osvojil dve zlati priznanji.

Zborovodja Primož Kerštanj ima znanje in pristop, s katerima pri pevcih dosega skorajda nemogoče, pa najsi bo to pri mladinskih ali odraslih pevskih zborih. Končal je pedagoški oddelek Akademije za glasbo v Ljubljani, strokovno pa se izpopolnjuje kot izbrani aktivni udeleženec vsakoletne Evropske akademije EUROPA CANTAT, namenjene mladim dirigentom. Udeležuje se tudi mednarodnih zborovskih simpozijev, v svoji karieri pa je vodil že več pevskih zborov: ŽPZ Milko Škoberne Jesenice, Vox Carniolus in od leta 2000 do 2010 Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj. Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj vodi od pomladi 2006 in ga je pripeljal na zavidljivo raven. Z osvojenim enim srebrnim in kar enajstimi zlatimi priznanji na domačih in tujih tekmovanjih si je ustvaril sloves tudi v mednarodnem prostoru.

                        Vedri toni božičnih pesmi so zbrane oddaljili od vsakdanjega dela in približali prazničnemu času. Naj iz prazničnega voščila predsednice KUD-a po Pavčkovi pesmi Angel rojstva pričakamo boljše »zlate« čase.


 


Ko pride dete na svet,

k njegovi zibeli

hodi uspavanke pet

angel snežnobeli.

 

To je angel vseh angelov,

angel rojstva, začetka,

boter za čudež nov

v verigi nasledka.

 

Pesem psalmov in hval

poje novorojencu,

in ta je kot bistri val

v žuborečem studencu.

 

S prhutanjem belih kril

angel nad zibko igra se

in obljublja namesto daril

detetu zlate čase.


Marko Slavec

sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo