April 2011        foto

Zdravniški orkester in Velikonočni otoki

V velikonočnem tednu je med bolnike, zaposlene in druge v ljubljanskem kliničnem centru prinesel veliko predprazničnega razpoloženja koncert ljubljanskega zdravniškega orkestra Camerata medica. Z vedrim programom W. A. Mozarta Sinfonietta, Pabla de Sarasateja Ciganski napevi in Zdenka Fibicha Poem so med zbrane vnesli žlahtno razpoloženje, toplo atmosfero in olajšali bolnikom bivanje v bolnišnici ter pričakovanje velikonočnih praznikov izven doma.

            Orkester z akademsko violinistko prof. Vildano Repše na prvem glasbenem pultu je ubrano in vedro zaigral ves program, posebne pozornosti pa je bila deležna študentka 3. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani Lucija Čemažar, ki je hkrati slušateljica violine na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Monike Skalar. Virtuozno in bravurozno je zaigrala solistični del v zelo zahtevnih Sarasatejevih Ciganskih napevih. Poleg violinista Andreja Gubenška, ki je absolvent medicine, je Čemažarjeva naslednja uspešna slušateljica violine. Res smo v medicini ponosni na svoje ne le talentirane, ampak tudi izjemno delavne glasbenike, ki bodo imeli tudi akademsko izobrazbo! Z orkestrom pa je v podporo mladi Luciji nastopila tudi njena profesorica Monika Skalar.

Ljubljanski zdravniški orkester Camerata medica, ki letos praznuje 20-letnico ustanovitve, sestavljajo zdravniki, študentje medicine, drugi zdravstveni delavci in somišljeniki, ki ljubiteljsko gojijo glasbo. Orkester deluje od leta 1991, zbral pa se je po nekajletni tišini na pobudo članov nekdanjega godalnega zdravniškega kvarteta Mašera dr. Igorja M. Ravnika, dr. Zvonimirja Rudolfa, dr. Janeza Jančarja in dr. Mihe Benedika ter novodošlih ljubiteljev: Kvartet je mrtev, živel orkester! Čeprav nas glasba vse pomlaja in briše starostne razlike, ugotavljamo, da za pulti zdaj sedi že tretja generacija, odkar je prvič zagodel godalni kvartet. Iz vajalnice starega Inštituta za patologijo se je glasba preselila sprva na Pediatrično kliniko, zadnje leto pa na nevrološko kliniko, ki sta svoje prostore prijazno odstopili za večerne vaje. Nekdanji izvajalci se presedajo med poslušalce … . Glasba ostaja. Toda čeprav se članstvo v orkestru menjuje in dopolnjuje, večinoma s študenti medicine, se tudi zdravniki ustanovitelji v skladu s svojimi časovnimi možnostmi radi vračajo v orkester.
            Od ustanovitve do danes si je orkester nabral precej koncertnih izkušenj. V tem času se je že dodobra uveljavil v slovenskem glasbenem prostoru, še posebej pa v zdravniških vrstah. Osnovna usmeritev delovanja orkestra je sodelovanje na pomembnejših javnih prireditvah, ki so povezane z medicinsko stroko, dobrodelnih prireditvah in seveda tudi redno izvajanje samostojnih koncertov. Z veseljem se odzove vabilom, da kolegom ter bolnikom in svojcem polepšajo dan ali večer v bolnišnici ali na strokovni prireditvi.
            Orkester večinoma nastopa v godalni zasedbi, na koncertih pa pogosto sodeluje tudi s solisti in zbori. Z orkestrom se je zvrstilo že precejšnje število solistov, od katerih je večji delež zdravnikov Pavle Kornhauser in Barbara Novak (klavir), Marko Zupan (violina), Alenka Okorn (kitara), Tanja Marinko in Andreja Černe (flavta), Jure Volk (oboa) in drugi. Orkester tesno sodeluje s KUD-om Kliničnega centra in Medicinske fakultete, posebej pa z njegovimi zbori dr. Bogdana Derča, Vox Medicorum, Zborom študentov Medicinske fakultete Cor.

Repertoar sega večinoma v klasično glasbo, zagodejo pa tudi kakšno prirejeno narodno vižo ali večnozeleno melodijo. Če nanese priložnost, znajo biti orkester, pa tudi poljubno sestavljen komorni sestav.

Poleg vsakoletnega letnega koncerta Camerata medica prireja koncerte ob zdravniških srečanjih na zdravniških koncertih, člani in posamezniki pa sodelujejo tudi v okviru evropskih glasbenih projektov. Vsako leto se v eni od evropskih prestolnic zbere Evropski orkester študentov medicine iz vse Evrope (EMSO) in skupaj zaigrajo ter izkupiček koncertov namenijo humanitarnim akcijam. V letih 1996 in 2009 je ta orkester gostoval v Ljubljani.

Prvi orkestrov umetniški vodja je bil prof. Franci Rizmal, kmalu pa ga je nadomestil dirigent Andrej Ožbalt, ki je z orkestrom ostal kar 18 let. Lansko leto je njegovo vodenje prevzel akademski violist in profesor z Akademije za glasbo Franc Avsenek.

Orkester je imel nekaj predsednikov, Andreja Malešiča, Gregorja Mavčiča, Mojco Božič in sedaj Kristino Gorjup.

Ob 20-letnici ustvarjalnega delovanja je vodstvo KUD-a izročilo svoje priznanje Orkestru in ga je predala predsednici dr. Mojci Božič. Priznanje je prejel tudi njihov dolgoletni dirigent Andrej Ožbalt.

Orkestrski program, posvečen veliki noči, se je skladno povezal z razstavo v osrednji galeriji, ki prinaša tematiko Velikonočnih otokov. V njej se je predstavil akademski restavrator in konservator specialist prof. dr. Marin Berovič. Predstavila ga je njegova sodelavka prof. dr. Bojana Boh, ki je izpostavila, da je razstavljavec osebnost multidisciplinarnih znanj in mnogoterih talentov: redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost, akademski restavrator in konzervator specialist, ekspertni poznavalec in ocenjevalec vin, svetovni popotnik, oče dveh odraslih otrok itd. Rojen je bil leta 1951 v Novem mestu. Ker je   portretiranec v Kličnem centru le razstavljal, ga predstavljamo predvsem s te plati. Že kot otroka sta ga zanimali slikarstvo in risba. Deloval je v krogu mladih ilustratorjev Novomeškega gimnazijskega glasila Stezice. Takrat je vzljubil risbo in kasneje na risbi gradil in izpopolnjeval svoje slikarstvo. Začetek slikarske poti predstavljajo njegovi oljni pasteli, nakar je prešel k tehniki suhega pastela, ki jo je z dolgoletnim študijem in izpopolnjevanjem pripeljal do perfekcije, ko lahko s pastelom izpelje in izrazi sleherno slikarsko zamisel do podrobnosti in popolnosti. Slog je izrazito oseben, z močno doživljajsko in emocionalno pripovednostjo. Zanj so značilni veliki formati, monumentalnost, dramatičnost, igra svetlobe in teme. Ustvaril je različne cikluse motivov: npr. Novo mesto – arhitekturni in urbani objekti in krajina. Zanimanje za krajino je prevladalo, v njej je čutiti čustveni naboj, romantično vihravost, ekstreme in skrivnostno igro svetlobe in sence ter barve. Avtor slika tudi morje in valove, oblake, škotsko krajino, Avstralijo … Eksperimentira tudi s fluorescenčnimi in fosforescenčnimi barvami, za kar črpa navdih v kromatografiji. Njegovi a kvareli so kot slike pod mikroskopom.

Ukvarja se tudi z grafiko, restavriranjem likovnih del in oblikovanjem ter s fotografijo.

Njegova likovna ustvarjalnost traja več kot 4 desetletja. Do sedaj je imel 53 samostojnih razstav, 135 skupinskih razstav doma in v tujini, sodeloval na 24 slikarskih kolonijah, prejel 10 nagrad.

Od 1983 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Leta 1984 je magistriral na specialki za restavratorstvo in konservatorstvo Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani.

Prof. Bohova je izpostavila še Berovičevo širino in prenašanje znanja, veščin in skrivnosti pastelne tehnike na študente in učence, tudi začetnike in amaterje. Nanje prenaša tudi navdušenje za umetnost in likovno izražanje.

V Mali galeriji UKCL je ob dnevu tuberkuloze bila postavljena razstava Jetika –

od brezupa do zmage, avtoric prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec in Ksenije Slavec. V zdravstveno ustanovo sodijo tudi poučne zdravstvene razstave, saj le-te številke obiskovalce osveščajo o še vedno prežeči nevarnosti tuberkuloze.

Velikonočno prireditev je sklenil bolnišnični župnik Miro Šlibar, ki je zbranim voščil blagoslovljene velikonočne praznike, KUD pa mu je poklonil sliko oljk za njegovo dolgoletno prijazno sodelovanje na KUD-ovih velikonočnih in božičnih prireditvah. V prazničnem duhu je tudi vabilo na prireditev spremljala Tolstojeva misel: »Pravi cilj zemeljskega življenja je,

da spoznamo večno življenje.«

 

Marko Slavec

 

sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo