Slikarka Zora Lampreht-Rijavec v Mali galeriji, študentje fotografi v Mali galeriji, medicinska sestra Neva Štokelj, violončelistka Sanja Repše

Januar 2005

Slikarska domačnost, fotografska egipčanska drugačnost ob imenitni violončelistki

 

Ker je že tradicija, da se Prireditve za bolnike odvijajo vsak prvi torek v mesecu, je bila januarska kar takoj po novem letu, in sicer 4. januarja 2005. S svojo retrospektivno razstavo se nam je predstavila zdravnica prim. Zora Lampreht Rijavec, v Mali galeriji je bila predstavljena fotoreportaža iz Egipta ljubljanskih študentov medicine, medicinska sestra Neva Štokelj je predstavila svojo knjigo Odločitev. Glasbeni program je pripravila akademska violončelistka Sanja Repše.

Pediatrinja prim. Zora Lampreht-Rijavec, 80-letna jubilantka , je posvetila veliko svojega časa sproščenemu slikanju v naravi. Narava ji namreč pomen čudežni vir navdiha. V formulaciji krajinskih podob, ki jih odlikujeta svežina in sproščena poteza, čutimo predvsem avtoričino ljubezen do predmeta upodabljanja. Se je pa v svojem dolgoletnem ustvarjanju, tudi v času nočnih dežurstev, lotevala tudi drugih motiviv. S svojimi akvareli in pasteli prijazno in z obilo topline nagovarja vsakega, ki si ogleduje njene umetnine.

V Mali galeriji KC so s sliko in besedo predstavljali svojo izkušnjo in doživetje Kaira ljubljanski študenti medicine, ki so se udeležili mednarodnega projekta Zveze za socialno rehabilitacijo v Egiptu. Člani odprave in sokrivci za razstavo so Maja Benca , Anja Černe, Mihaela Gajser, Teja Kovačec, Maja Pešič, Slavica Ponorac, Jaka Strel, Tea Tašker in Eva Vukmirović.

Medicinska sestra Neva Štokelj je predstavljala svojo knjigo Odločitev. V pisanje te knjige jo je gnala notranja nuja ohromljene lastne biti, ki je na usodnem razpotju na nek način omagala pred neizprosno diagnozo: umreti ali skušati preživeti. Njena bit se je upirala taki odločitvi, toda življenje je v prelomnih trenutkih sila kruto in ne dovoljuje kompromisov. Prav zato je odločitev tako usodno zaznamovala njeno življenje. S svojo zgodbo je ganila vse prisotne.

Prireditev je z glasbo povezovala izjemno talentirana violončelistka Sanja Repše. Uživali smo ob poslušanju Bachove suite št. 1 v G-duru. Sanja Repše je bila rojena v glasbeni družini in že pri štirih letih je začela igrati violino, pri 12-ih pa se je odločila za violončelo. Po diplomi v Glasbenem ateljeju Tartini je bila sprejeta na Državni konservatorij P. I. Čajkovskega v Moskvi, ki ga je leta 2004 končala z odliko. Podiplomski študij nadaljuje v Ljubljani na Akademiji za glasbo v razredu prof. Cirila Škrjanca. Kljub svoji mladosti je prejela veliko priznanj in nagrad, doma in v tujini, in sodelovala je z mnogimi priznanimi glasbeniki. Vsi prisotni smo se lahko sami prepričali o njenem talentu.

Tudi tokrat je prireditvi vlila dušo KUD-ova predsednica doc. dr. Zvonka Zupanič-Slavec. Vzjamna, zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. in Bonifer Grafika pa sta prireditev podprli.

Življenje res ni vedno prijazno, zato pa rabimo trenutke in priložnosti, ki nas razveselijo in obogatijo. Prireditev za bolnike je zagotovo takšna priložnost in tudi v novem letu bo zvesto sledila svojemu cilju: bolnikom polepšati bivanje v bolnišnici. To ji bo zagotovo tudi uspelo.

Klavdija Sukič , študentka 4. l. medicine

Podnapisi k slikam:

Št. 1: Pediatrinja prim. Zora Lampreht Rijavec je ob svojem 80. jubileju pripravila retrospektivno razstavo svojih del (Foto Tatjana Paprotnik)

Št. 2: Na Državnem konservatoriju P.I. Čajkovskega v Moskvi diplomirana čelistka Sanja Repše je dodala prireditvi žametno mehkobo Bachove glasbe (Foto Tatjana Paprotnik)

Št. 3: Zdravnica Maja Benca je predstavila študentsko medicinsko izkušnjo s hendikepiranimi na mediteranskem srečanju v Kairu. Bogato ilustrirana in z domiselno besedo opremljena razstava vsebinsko in oblikovno bogati malo galerijo (Foto Tatjana Paprotnik)

Št. 4: Medicinska sestra Neva Štokelj je z osebno prizadetostjo ter izjemno srčno toplino predstavila bolečo izkušnjo slovesa z nerojenim otrokom, popisano v knjigi Odločitev (Foto Tatjana Paprotnik)

 

Razstava v Mali galeriji Kliničnega centra, 4. januarja 2005

Ko ob drugačnih spoznaš lastno drugačnost, oz. delavnice o sposobnostih hendikepiranih mladostnikov v Kairu

Kako domišljavo bitje je človek!

Živi v iluziji, da je samo on nosilec jutrišnjega dne, pa vendar ga življenje vztrajno opominja na njegovo majhnost. K temu pa je v juliju 2004 pristavila svoj delež tudi doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec v sodelovanju s potovalno agencijo Apolon in s tem kolesje počitnikovanja 9 medicincev preusmerila v zibelko civilizacije “ v Egipt. Na povabilo združenja Association of social rehabilitation v Egiptu (Egiptovsko Združenje za socialno rehabilitacijo) se je tokrat tudi Slovenija, kot nova članica EU, udeležila delavnic o zmožnostih hendikepirane mladine.

Tako smo se v odpravi, nadvse primerni za arabsko deželo, 1 fant in 8 deklet, namenili v prvi vrsti opajati z neomejenimi količinami serotonina in ravnati čim bolj preudarno z energijo.

A je delo z mladimi, ki so čutili nekatere telesne pomanjkljivosti (gluhost, slepota, cerebralna paraliza, Downov sindrom ¦) in zato še toliko bolj željni izzivov in pristnih odnosov s sočlovekom, zahtevalo celostno predanost. Plavanje, tek, rokomet in ostale športne aktivnosti so dnevno bogatile naš program. Osnova našega druženja pa so bile predvsem različne diskusije o vlogi družbe pri socializaciji hendikepirane mladine in ukrepih, ki bi pripomogli k njihovemu aktivnemu vključevanju v dnevne aktivnosti v okviru njihovih sposobnosti. Vsakršna udejstvovanja, od športnih tekmovanj pa do kreativnih delavnic, pa so vztrajno kazala na naše zmotno prepričanje.

Prepričanje, ki vlada med nami »normalnimi« “ povprečnimi, ki ravno zaradi svoje povprečnosti gledamo s skepso na vse, kar od nas odstopa, je drugačno.

Kako kruto je to spoznanje za medicinca, ki sicer živi z idejo, da je s srcem in razumom nad »rajo«, katera ne sprejema vsakega človeka kot edinstveno, neponovljivo bitje.

Pa vendar se je ogorčenost nad lastnimi predsodki in neseznanjenostjo sčasoma utopila v globinah hotelskega bazena.

14-dnevno bivanje s sovrstniki iz Španije, Turčije, Jordana in Egipta je drhtelo od preobilja znanja, izkušenj, smeha in zabave, ki so nenadzorovano krožili med nami. In nehote je bilo opaziti zanimive kulturne razlike, ki tako zgovorno pričajo o osebnosti nekega naroda.

Izjemno komunikativnost, dostopnost, odprtost in pristnost mediteranskih kolegov smo Slovenci pričeli doživljati kot vsiljivo in smo po konceptu »tujega nočemo, svojega ne damo« želeli uživati v trenutkih le znotraj “ slovenske povezanosti. Mi smo si bili namreč enaki. Enako smo čutili, enako mislili, enako ¦ in zato razumljivo, ni bilo potrebno tistega, tako na silo privlečenega truda, ko skušamo doumeti nekoga, ki se ne ujame na naš univerzalni trnek. In kljub temu, da je tovrstna usmeritev že z evolucijskega stališča, ki zapoveduje drugačnost, obsojena na regresijo in propad, nas vendarle nemalokrat pritlehno zavede.

Tudi sicer sta naša zadržanost in skopo, togo izražanje občutkov vestno dežurali ob nas. Na kulturnem večeru, ko so se naši kolegi v harmoniji z lastnim telesom brez zadrege predajali egipčanskim ritmom, je nas okovov zahodne uniformiranosti rešilo le dezinfekcijsko sredstvo. Le-tega smo si sicer v strahu pred črevesnimi tegobami predpisovali kar sami. Tokrat pa je le bolj zgodaj pretrgalo zapredek sproščenosti ter pospešilo preobrazbo in pojavljanje bitja, ki ga nosi človek v sebi in ki bi se sicer brez opojnih substanc prikazalo bolj polagoma.

Variabilnost naših karakteristik pa se je nam v prid odrazila ob dejavnostih, ki so terjale strokovnost, ažurnost in profesionalnost. S svojim znanjem in usposobljenostjo smo poskusili pri seminarjih osvetliti problematiko hendikepirane mladine tudi s stališča medicine in s tem zapolniti vrzel neseznanjenosti s patologijo posameznih anomalij.

Kakorkoli, razlike med nami so. Bolj ali manj očitne. Vendar so.

Med zdravimi in bolnimi, med zdravimi in zdravimi, med nami danes in med nami jutri ..., kajti temeljni kamen človeštva je raznolikost. In ravno ta je tista, ki nas je privedla do tod, kjer smo.

Slavica Ponorac , študentka 5. letnika medicine


sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo