Žareča razpela in mogočna odrešenjska glasba na velikonočni prireditvi v Kliničnem centru

Tako v Evropi kot pri nas je velika noč poleg božiča in velikega šmarna postala glavni cerkveni in ljudski letni praznik. Določena je po luninem koledarju in vselej nastopi na prvo nedeljo po prvi pomladni luni. Povsod po svetu se v tem času vrstijo številni poganski obredi, šege, navade in verovanja, ki so prvotno nastali ob čaščenju pomladi, postali povezani z velikonočno tradicijo in kasneje postali tudi njen sestavni del.

V izteku marca (22.) je Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher v sodelovanju s tamkajšnjo Bolniško županijo in župnikom Mirom Šlibarjem pripravilo velikonočno prireditev za bolnike. Praznično vzdušje največjega in najstarejšega krščanskega praznika se je odražalo že skozi razstavljena dela tokratnega razstavljalca, akademskega slikarja Nikolaja Mašukova, dodatno pa so za vzdušje poskrbeli še mladi glasbeniki Godalnega orkestra Zavoda sv. Stanislava, s koncertom, ki so ga pripravili za prireditev.

Sodelujoče je v Klinični center povabila, prireditev pripravila in vodila predsednica KUD-a, doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec, vse zbrane pa je uvodoma pozdravil in nagovoril tudi generalni direktor Kliničnega centra, mag. Franc Hočevar.

Glave trpečega Kristusa

V osrednjem razstavnem prostoru KC je bilo odprtje razstave ruskega akademskega slikarja Nikolaja Aleksandroviča Mašukova. Rojen je bil l. 1956 v sibirski vasi Bik blizu Krasnojarska, kjer je najprej dokončal šolo za slikarstvo, nato pa še visokošolski študij na akademiji, smer kiparstvo. Čeprav je bilo težišče njegovega študija na kiparstvu, deluje kot svobodni umetnik na dveh področjih: slikarstvu in kiparstvu. V Slovenijo je pripotoval l. 1994, najprej v Ljubljano, danes pa z družino živi in dela v Ljubnem na Gorenjskem.

Avtor se predstavlja z zbirko del iz novejšega ustvarjalnega obdobja, ki se tako po vsebini kot tematiki in slikarjevi izraznosti ločijo v dva sklopa: upodobitve križevega pota, kjer avtor naslika razpela in izpostavi glave trpečega Kristusa, ter serija slik Štiri sence ladje, ki odražajo poglobljen, enigmatičen on simbolni slikarjev odnos do sveta.

Mašukov v svojih delih rad postavlja antiteze, kot so: življenje in smrt, greh in kazen, začetek in konec, sovraštvo in ljubezen. In kot pravi likovni kritik dr. Cene Avguštin, je njegova pripoved, čeprav oblikovno do kraja dognana in spoznavna, vendar po vsebinski strani težje razumljiva, zakrita s tančico, ki jo moramo šele odgrniti, če želimo razumeti avtorjevo sporočilo. Prav v tem je čar in privlačnost simbolne pripovedi. Ob njenih podobah razmišljamo, bogatimo domišljijo in zraven človeško zorimo.

Ob odprtju razstave je slikarja in njegova dela izčrpno predstavila likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Pri tem je poudarila, da v njegovih delih oživi figuralni lik iz sakralnega sveta, ki ga modelira kot barvno tvarino v formo, ki se komaj sluteno podreja okvirom motivnega izhodišča. Njegove stvaritve prežemata figurativni in abstraktni utrip. S črto je zavezan preteklemu, z barvo in svetlobo pa je odprt sodobnemu svetu in samemu sebi: najsvetlejšim, najglobljim, najbolj intimnim dojemanjem časa in prostora oz. življenja nasploh.

Nikolaj Mašukov je enega izmed razstavljenih Kristusovih portretov podaril novi kapeli Onkološkega inštituta

Baročni koncert Godalnega orkestra

Za koncertno vzdušje je poskrbel Godalni orkester glasbene šole Zavoda sv. Stanislava pod taktirko prof. Marka Hribernika in ob spremljavi čembalistke prof. Vlaste Doležal_Rus, ki je pripravil bogat in navdušujoč glasbeni program. Poslušali smo Koncert za kljunasto flavto in godala s solistom Timom Battelino na blokflavti skladatelja G. Sammartinija, Händlovi ariji za sopran in mezzosopran ter orkester iz oratorija Messiah s solistko Angelo Svoljšak, študentko 3. letnika medicine, ter Bachovo suito v h- molu z Jano Fajdiga na flavti.

Orkester deluje že od nastanka Glasbene šole škofijske klasične gimnazije v Šentvidu pri Ljubljani, ki je na začetku muziciranja gojil predvsem literaturo lahkotnejšega žanra, saj je združeval vse mlade glasbenike, ki so igrali kakršenkoli inštrument, zato so izvajali predvsem priredbe znanih melodij. Pred tremi leti pa se je orkester preoblikoval v čisti godalni sestav in se posvetil predvsem originalni literaturi za godala. Ves čas deluje pod dirigentskim vodstvom prof. Marka Hribernika, ki ima za seboj že nekaj odmevnih gostovanj po Italiji in Angliji ter redno nastopa na prireditvah Zavoda sv. Stanislava.

Svoj delež k prazničnemu vzdušju je prispeval tudi gospod Miro Šlibar, ki je v prireditev vtkal niz osebnih razmišljanj o velikonočnem času in jih ob koncu povezal v voščilnico vsem bolnikom, prisotnim ter vsem ostalim. Prav tako je voščilo namenil tudi bolnim otrokom in z velikim veseljem pozdravil tiste, ki so se prireditve lahko udeležili.

V prazničnem vzdušju je ob koncu prireditve sledilo še družabno srečanje z vsemi nastopajočimi.

Prireditev sta omogočila stalna sponzorja, Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica ter Grafika Bonifer, zahvala pa velja tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli omogočili prireditev.

Senta Jaunig

 

Slikovno gradivo:

Fotografija št. 1881: Ruski akademski slikar Nikolaj Mašukov je za velikonočno razstavo izbral razpela, ki upodabljajo križev pot od 10. do 13. postaje. Mednje je postavil izrazno izjemno bogate glave trpečega Kristusa (foto Tomaž Rott).

 

Fotografija velikonočni koncert: št. 27: Veličastno glasbeno vzdušje je z baročno glasbo ustvaril Godalni orkester Zavoda sv. Stanislava z dirigentom prof. Markom Hribernikom, čembalistko prof. Vlasto Doležal-Rus in mladim solistom na kljunasti flavti Timom Battelinom (foto Tomaž Rott).

 

Članek je bil objavljen v reviji Isis:

http://www.zzs-mcs.si/s_external/zzs/2005/ISISmaj05.pdf

 


sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo