Morje, kitare, ženske. Morje v očeh likovnikov KUD-a

Osrednji razstaviščni prostor Kliničnega centra je v oktobrski Prireditvi za bolnike razkril različne zgodbe, obdane z morjem, mediteransko klimo, njeno naravo in tipično arhitekturo. Že vrsto let člani likovne sekcije Kulturno umetniškega društva KC in MF dr. Lojz Kraigher v septembru organizirajo likovno kolonijo v Savudriji. Dela, ki so plod tega nekajdnevnega ustvarjanja, avtorji podarijo Kliničnemu centru, ki je ustanovitelj KUD-a in nudi svoje počitniške prostore v Savudriji likovni koloniji. Kot je na prireditvi povedal doc. dr. Tone Pačnik, predsednik Likovne sekcije, so slikarji na ekstemporu združili prijetno s koristnim ter si želi le še več podobnih ustvarjalno polnih in družabno prijetnih kolonij.

Trideset razstavljavcev, prav toliko svetov. Vsak je drugačen, svoj, kot je drugačno morje skozi čas v svoji barvi, melodiji, nemiru ali pomirjujočem zibanju. Pa vendar se ves ta svet, ki je prepleten z domišljijo in v različnih tehnikah in stilih razkrit skozi čopič, pa tudi fotografski objektiv razkriva pred nami in tvori celoto. Strele, ki grozeče tonejo v morje, zibajoče se barke, od sonca razgreto kamenje obal, hiš in obzidij, Istra na začetku jeseni in njena naselja, narava, cvetje in drugi navdihnjeni motivi ¦ Vse te zgodbe so v sliki predstavili in podarili: Saša Boljkovac, Bogdan Breznik, Vilma Colja, Emilija Erbežnik, Danica Bem Gala, Janez Goltes, Karel Hruza, Henrik Krnec, Zora Lampreht Rijavec, Mojca Marinček, Jože Matjašec, Jano Milkovič, Marjan Miklavec, Radko Oketič, Ljudmila Pačnik, Tone Pačnik, Andreja Peklaj, Edi Sever, Draga Soklič, Ljubo Soklič, Marija Strnad, Zorka Svatina Ciman, Pavle Ščurk, Dušan Šabič, Ladislav Ulčakar, Mira Uršič, Leilana Šparovec, Zdenka Vinšek, Niko Zupan, Marjan Zaletel.

Otvoritev razstave likovnikov je pospremila mlada ljubiteljica likovne umetnosti, Špela Kovačič, ki se je v vlogi komentatorke predstavila z lastnim doživljanjem razstavljenih slikarskih del ter povedala sledeče: »Avtorji so svoj navdih našli v privlačnosti, skrivnostnosti, globini in kompleksnosti morja, ki je na eni strani ogromen ekosistem, na drugi pa izrez narave v očeh umetnikov in njihovega doživljanja.

Sproščeno druženje, izmenjavo izkušenj, potrditev ateljejskega dela in preizkušanje na terenu so ponazorili z različnimi tehnikami trepetavega akvarela, pastoznih nanosov akrila, kolorita v pastelu in celo enkavstike “ stare egipčanske tehnike.

Motivi se prepletajo skozi raziskovanje svetilnikov, bark, obale, zanimivih skal, pogledov na obmorska mesta, kar ustvarja čarobnost pričujoče razstave ¦ Jesen je, a vonj po morju in spomini nanj še ostajajo ¦«

Arhetip ženske skozi akvarele

V Mali galeriji se je z akvareli predstavila akademska oblikovalka vizualnih komunikacij in slikarka Biserka Komac. Študirala je grafično oblikovanje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomirala na smeri vizualne komunikacije pod mentorstvom prof. Ranka Novaka in prof. Miljenka Licula. Njeno delo in kreativnost je slediti v oblikovanju številnih panojev, koledarjev, knjig, plakatov, znana pa je tudi po oblikovanju katalogov za Gorenjski muzej v Kranju.

Biserka Komac je po duši že od mladosti nagnjena k slikarskemu ustvarjanju. Sama pravi, da je zanjo grafično oblikovanje "služba", slikanje pa je za njeno dušo. Poleg risbe posega tudi po zahtevnejših tehnikah olja, pastela, kolaža in akvarela, v zadnjem času pa uporablja predvsem akril. Je članica likovnega kluba DOLIK “ Dolinski likovniki iz Jesenic, pa tudi članica Likovnega društva Ljubljana. Za seboj ima več skupinskih razstav in nekaj samostojnih predstavitev.

Umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj je o Biserki zapisala, da je v njenem zadnjem obdobju moč opaziti samostojen avtorski pristop s prepoznavnim likovnim zapisom: to so rastrirana polja, kjer se med mimetičnimi vsebinami prikrivajo še druga sporočila v obliki simbolov, figur, portretov. Večplastnost del je torej ena osnovnih značilnosti, ki postajajo stalnica v njih. Realizem in simbolika se prepletata v sanjske podobe. Vanje vnaša tudi svobodo akcije in z njo naključja oziroma podzavest. Prehajanja oblik iz ene v drugo, sporočajo idejo o dvojni naravi vseh stvari in večnem krogu življenjskih ciklov, ki smo mu priča tako v naravi, kot v notranjem svetu vsakega posameznika. V teh ciklih pa so kot zvezde stalnice prisotni arhetipi, kakršni so predstavljeni tudi na tokratni razstavi. To je ženska v vseh prvinskih plasteh od psihe do samozavedanja svoje svetosti kot devica, mladost, šamanka, starka z modrostjo in življenjskimi izkušnjami.

Španski melos kitarskega ritma

Če je prisotno morje, so pogosto prisotne tudi kitare in njih zapeljujoče melodije. Te niso manjkale tudi na tokratni prireditvi. Glasbeni del je bil tako v znamenju latinskoameriških kitarskih ritmov, zakrivil pa jih je mlad kitarist, Elvi Erwankuba. Elvija kitara spremlja že dvanajst let, končal je tudi Glasbeno šolo v Kranju pri profesorici Nataši Bogataj. Veliko nastopa kot solist, igra pa tudi v duetu z Anžetom Božičem. Skupaj in posamezno sta se udeleževala tudi mnogih državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer sta redno dosegala uspehe.

Elvi se je predstavil, navdušil ter vzbudil skomine po morju in soncu s tremi skladbami: Paragvajca Agustina Barriosa, La cathedral, III. stavek “ Alegro Solemne, Španca Isaaca Albeniza: Asturias ter Brazilca Maxima Diega Pujola: Candombe en mi.

 

Prireditev je organiziralo Kulturno umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher, vodila pa jo je predsednica društva doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Sponzorja prireditve sta bila Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica in Grafika Bonifer, zahvala gre tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri postavitvi razstave ter izpeljavi prireditve.

Senta Jaunig

Članek je bil objavljen tudi v reviji Isis:

http://www.zzs-mcs.si/s_external/zzs/2005/ISISnov2005.pdf


sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo