Slikarka Jana Križnar, fotograf Tomaž Rott, instrumentalna skupina Folk Etc.        foto

Fotka

BARVITO IN V VESELIH RITMIH SKOZI JANUARSKO PRIREDITEV

 

Začelo se je novo leto, EVRE smo že sprejeli in pripravljeni smo sprejeti še kaj ...

KUD-ovci Kliničnega centra in Medicinske fakultete nikoli ne počivajo. Res je zima topla, a oni imajo ves čas zavihane rokave in pripravljajo zanimive, pestre in prisrčne prireditve za bolnike, ki zadovoljujejo obiskovalce, nas vedno znova navdušujejo in jih z veseljem sprejemamo.

Le malo ljudi zvesto sledi otroškim radostim, veselju, ki ga začutijo v rani mladosti, še preden jih prekrije senca raznih vplivov odraščanja, od šole, okolice, prijateljev in življenjskih modrosti. Jana Križnar, ki prihaja z Jesenic, je tokratna razstavljavka v Osrednji galeriji Kliničnega centra. Je oseba, ki je svoje otroško navdušenje nad barvami znala ohraniti in si tako bogati svoje življenje, z barvami pa dosega tako življenjske, kot slikarske cikluse. Čeprav je po izobrazbi specialen pedagog, deluje kot svobodna umetnica. Posamezne slike so kot naivno slikarsko delo našega Repnika, polne barv, vzorcev vseh oblik: vinjet, krogov, črt, pikic. Ljudje so stisnjeni v sredinski objem, s klimtovsko dekorativno zapolnjenim ozadjem ... Kar vprašati se je treba, ali prevzame pogled, barva ali motiv. Na svojstven način, malce po Chagallu prikazuje življenje v različnih pogledih in občutjih. Sicer življenje razumemo oziroma občutimo zelo različno in dovolj te različnosti lahko prepoznamo tudi v slikah avtorice Jane Križnar. Zamišljene, s posameznimi potezami poudarjene obraze, bi lahko razumeli tudi kot stisko prenapetega vsakdanjika, tempa življenja, ki nas preganja, duši in muči. Hrepenenje po barvah, po pisanosti in raznolikosti življenja, po čutih, ki jih zaznamo v živi naravi, v kmečkem okolju, med cvetjem in ob glasbi. Posamezne slike so kot vez s preteklostjo in spomin na mladost s podeželja.

Podpredsednik KUD-a, prof. dr. Tomaž Rott je stari znanec vseh, ki pogosto zahajamo na KUD-ove prireditve. Običajno ga srečamo s fotoaparatom, saj zvesto beleži utrinke z nastopov. Tokrat pa se s svojo vedrino pogleda predstavlja v Mali galeriji KC s fotografijami Irske. Njihova starodavna keltska kultura še vedno navdihuje in prevzema s svojo vsebino. Pri tokratni razstavi ne gre zgolj za arhivske posnetke z izleta, temveč za izbor fotografij, ki so se avtorja globlje dotaknile. Z opazovanjem avtorjevih fotografij se lahko naučimo, kako je potrebno biti dovolj občutljiv in povezan z naravo, da lahko prepoznamo lepoto in zanimivost skozi objektiv fotoaparata, kako lahko na ta način ovekovečimo trenutek svetlobe ali rešimo motiv pred pozabo in celo pred razpadanjem času predane kulture. Ovekovečeni spomini v obliki fotografij pričajo o bogatem avtorjevem doživljanju naravnih lepot in lepih spominov na zgodovinsko in kulturno bogato Irsko. O razstavljavcu je spregovoril njegov kolega, patolog prof. dr. Tone Cerar, ki ga je predstavil kot študijskega kolega, s katerim sta si delila sobo, si delala družbo pri pevskem oktetu, izbrala isto specializacijo ... Nagovoril nas je tudi fotograf sam s svojo duhovito in izvirno besedo, tako da nas je očaral in spravil v smeh.

Predsednica KUD-a, doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec je v svojem pozdravnem govoru poudarila, da se KUD-ovci zavedajo, da za brezhibno ozvočenje prireditev skrbijo tehniki iz Kliničnega centra in zato se jim je zahvalila ter podelila priznanje njihovemu vodji, Marku Alaufu.

Vsako leto me razsežnosti, beri sposobnosti, raznih »dohtarjev« presenečajo in presenečajo ... Tokratni oh in sploh, vzdihi in navdušenja veljajo tudi učitelju z Medicinske fakultete, prof. dr. Tonetu Cerarju, ki vodi instrumentalno skupino Folk Etc. Omenjena skupina je požlahtila januarsko prireditev za bolnike s svojim izvajanjem tradicionalne irske glasbe. V skupini se združujejo poleg dr. Cerarja še Ivan Volarič, Sašo in Simon Debelec ter Špela Baznik (študentka medicine). Igrajo na gosli, kitaro, kontrabas, mandolino, piščali in flavto. Ko poslušalec sliši omamno izpiljene zvoke, si le stežka predstavlja, da se izvajalci še vedno izpopolnjujejo doma in v tujini. Tako še izboljšujejo kakovost in širijo svoj umetniški program. Irska tradicionalna glasba je večinoma plesna in zvoki, ki smo jim bili deležni na prireditvi, so prisotne simpatično premikali po stolih in nas vabili v doživljanje Irske kot dežele in kulture. Prikupne glasbenike bi poslušali še in še!

Tako smo s fotografijami in glasbo doživeli kar premalo poznan svet, ki nudi lepoto z vseh področij in vabi k živemu ogledu, saj so bili tokratni nastopajoči tako prepričljivi, da smo skoraj občutili tudi vonj tistega, kar smo videli. Predsednica KUD-a je imenitna organizatorka: v prireditvah harmonično dopolnjuje različne vsebine. Tako je tokrat povabila k razstavi irskih fotografij irsko glasbo in zadela v polno.

Tega toplega januarja 2007 smo bili obiskovalci deležni še dodatne prireditve po zaključku običajnega programa. Povabljeni smo bili kar v predavalnico ob razstavišču, kjer nam je inovator, ing. Božidar Svetek predstavil interaktivno muzikoterapijo. Ogledali smo si t.im. interaktivno glasbo, ki temelji na aktivnem poslušanju in GLEDANJU glasbe. Takšno doživljanje vsebin je res nekaj izjemnega, kot je izjemen tudi inovator Svetek. Omogočil nam je zaznavanje posebnih občutkov, ki so popolnoma prevzeli naše misli in čutila. Zanimiva in spodbujajoča terapija, ki nudi svojstven način sproščanja. Takšna predstavitev glasbe in iz nje nastale slike pozovejo k razmišljanju o neskončnosti vsega, o neizmernih možnostih ustvarjanja, o večnem učenju in odkrivanju drugačnega, novega, daje misliti o spogledovanju z vesoljem, morda onostranstvom ali le neznanim, pa vendar daje prijeten občutek umirjenosti, skoraj lebdenja v brezčasnosti.

 

Barba Štembergar Zupan



sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo