VELIKONOČNA PRIREDITEV ZA BOLNIKE        foto

Fotka

Gozd šumi - fotografska razstava Andreje Peklaj

Iz leta v leto se kulturniki iz Kliničnega centra (KC) in Medicinske fakultete v Ljubljani (MF) trudimo za dobro in domače počutje naših bolnikov. Če jim med prazniki ni namenjeno, da bi bili med svojci in ohranjali tradicionalni način življenja, jim ga prinesemo v njihovo bolnišnico. Z zvrhano meri so letos duha polno in inspirativno počutje prinesli mladi fantje, harmonikaši s Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani z mentorico prof. Natašo Koroša. Mladeniči so publiki poklonili obilo energije in zaupanje, da prihajajo mlade, nove generacije, ki z veseljem opravljajo svoje poslanstvo in ga žarijo na okolico.

Prireditev je harmonično strnila lepote vizualnega, slušnega in duhovnega. Za estetski užitek oči sta poskrbela vrhunska fotografinja Andreja Peklaj, ki je z umetniškim ciklusom, poimenovanim Gozd šumi, zapolnila osrednje razstavišče v KC. V Mali galeriji se ji je pridružil slikar Zvonko Ivanovič, avtor dovršenih pastelov s pomladnimi cvetličnimi in drugimi tihožitnimi motivi.

 

Zvočno so akordi kvarteta Harmonik prinesli bogastvo harmonij J. S. Bacha, M. de Falle, S. Joplina, M. Saiberja in A. Piazzolle. Njihov umetniški vodja, diplomantka magistrskega študija na danski Kraljevi akademiji za glasbo Nataša Koroša je s solističnim nastopom nadkrilila vsa pričakovanja s skladbo Sofie Gubaiduline - De Profundis. Delo po avtoričini interpretaciji prinašala upodobitev nenehnega boja med dobrim in zlim, med peklom in nebesi in v tem velikonočnem času kaže na zmago dobrega nad trpljenjem.

Za velikonočno vzdušje je poskrbela Bolniška župnija KC z duhovnikom Mirom Šlibarjem. S sodelavci je pripravil duhovna besedila, ki so prijazno in prazniku primerno povezala umetniški program. S prazničnim voščilom pa je Miro Šlibar nagovoril tudi zbrane. Njegovim voščilom sta se pisno pridružila tudi generalna direktorica Kliničnega centra, mag. Darinka Miklavčič, in dekan Medicinske fakultete, prof. dr. Dušan Šuput.

Osrednji del prireditve je zapolnila predstavitev mojstrice fotografije Andreje Peklaj. Je dolgoletna članica Likovne sekcije KUD-a. Ker pa se je ob tej priložnosti še posebej izpostavilo pomembno umetniško bogatenje galerije KC za vso bolnišnico, je bil na prireditvi slavnostno promoviran za KUD-ovega častnega člana njihov slikar Marjan Miklavc. Častno članstvo s plaketo sta mu izročila predsednica KUD-a doc. Zvonka Zupanič Slavec in predsednik Likovne sekcije doc. Tone Pačnik.

Na tem mestu naj se svečano predstavi izjemna fotografska razstava Gozd šumi, fotografinje Andreje Peklaj. Besedilo zanjo je izpisala prav tako slikarka, podpredsednica KUD-a prof. dr. Bojana Boh: »Andreja Peklaj se je rodila leta 1948 v Vikrčah pod Šmarno goro. Na fotografskem področju se je začela uveljavljati po letu 1974 kot članica foto kluba Planinske zveze Slovenije.

Od takrat je sodelovala na številnih domačih in mednarodnih razstavah fotografij in barvnih diapozitivov ter prejela preko 90 priznanj in nagrad.

Imela je številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Njena dela so bila pogosto objavljena v domačih in tujih publikacijah. Leta 1994 je izdala fotomonografijo Cerkniško jezero, za katero ji je UNESCO podelil Znak desetletja na področju varovanja naravne in kulturne dediščine.

Je Mojstrica fotografije Fotografske Zveze Slovenije, članica društva oblikovalcev Slovenije in KUD-a KC.

Na fotografski poti Andreja ni začela s črno-belo fotografijo, kot večina fotografov tedanjega časa. Že od samega začetka so jo najbolj navduševali barvni diapozitivi, kar je bilo za zgodnja sedemdeseta leta nenavadno. Tej tehniki - analogni fotografiji na barvnih diapozitivih -, je ostala zvesta do danes. Niso je premamili čari moderne instant digitalne fotografije. Andreja ostaja zvesta klasičnim diapozitivom, ki zahtevajo veliko več natančnosti, zbranosti in mojstrskih izkušenj za vsak posamezen posnetek, ter pravo meditativno poglobljenost v vsak prizor pred pritiskom na sprožilec. Kajti napak ni moč popravljati - film je razvit šele kasneje, ko je dogajanje v naravi že zdavnaj mimo.

Andreji Peklaj je Fotografska Zveza Slovenije podelila naziv Mojstrica fotografije. Resnično, Andreja je mojstrica fotografije, ki nas vedno znova očara z osupljivo lepoto svojih stvaritev. Lepota njene fotografije je prizemljena in povezana z naravo in pokrajino. Nič izumetničenega ni v njenih fotografijah, nobene želje po ugajanju, senzacionalnosti ali po zavajanju gledalca z modnimi digitalnimi učinki.

Dovršenost avtoričine fotografije je plod globokih izkušenj in umetniške zrelosti, ki se je kalila v desetletjih učenja, eksperimentiranja, raziskovanja, v izpopolnjevanju tehnike do perfekcije, v dognanosti, ki se porodi le skozi izkušnje.

Njeni diapozitivi so avtentični analogni zapisi mojstrsko zabeleženih trenutkov, ko v naravi zazveni sozvočje svetlobe, barv in panoramskih razpoloženj. Zato so tako magični in brezčasno večni. S fotografskim aparatom je čakala nanje ob svitu neštetih juter, v zimskem mrazu ali v poletni sončni pripeki, v vetru, nevihtah in v popolnem mirovanju tišine. Prepoznavala jih je skozi svoje umirjeno izostreno umetniško oko. Z zavzetostjo impresionističnih slikarjev in s prevzetostjo mističnih pesnikov jih je lovila v objektiv in jih postavljala v dovršene kompozicije.

Zdi se, kakor da bi v lepoti in skladnosti narave prepoznavala in nam odkrivala popolnost stvarstva. Kakor da bi spomin na skladje podob že od zibelke naprej nosila v duši, in bi nato sledila ustvarjalni nuji, da vse to skozi svoja dela zrcali navzven in pokloni svetu.

Ko občudujemo njena dela, nas vabi v svoje svetove; odpelje nas v razpoloženja krajine, ki začno odzvanjati v našem lastnem notranjem svetu. Zdrznemo se ob krhkosti in minljivosti trenutkov. Še huje, morda se kar zgrozimo ob spoznanju, da smo v hitrem načinu sodobnega življenja že oglušeli za tiho govorico narave, oslepeli za meglice nad polji in za pršenje svetlobe med drevjem v gozdu, da smo izgubili že toliko notranjega miru, da nam ne uspe več zaznati loma svetlobe v rosni kapljici.

Če smo res že zdrsnili iz raja, nas Andrejina fotografija vabi in zapeljuje, da bi se vrnili. Šepeta nam, naj se potopimo v naravo in ponovno vzpostavimo stik s svojo lastno prvobitnostjo.

S tem je Andrejina ustvarjalnost osmišljena v globlje ekološko in duhovno poslanstvo.

Za svoja fotografska dela je Andreja Peklaj prejela več kot 90 priznanj in nagrad. Imela je številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Njena dela so bila pogosto objavljena v domačih in tujih publikacijah. Leta 1994 je izdala fotomonografijo Cerkniško jezero, za katero ji je UNESCO podelil Znak desetletja na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Pred nekaj dnevi je slovesno izšla avtoričina nova fotomonografija o Cerkniškem jezeru - tokrat še bolj dovršena, še čudovitejša.«

Tudi ob tej priložnosti je KUD zbranim ponudil predstavitev sproščanja z vizualizirano glasbo, avtorja inž. Božidarja Svetka. Ker se prav medicinske sestre zavedajo velike potrebe po sproščanju zase in za bolnike, jim je v marcu inž. Svetek pripravil ustrezno predstavitev. Zahvala velja glavni medicinski sestri KC, Erni Kos-Grabnar, ki je Svetka povabila.

Družabni klepet je po bogati prireditvi še dolgo trajal in odzvanjal v zvokih harmonik in barvitosti velike in male galerije. Zahvala velja prav vsem, ki so pri prireditvi kakorkoli pomagali, tudi vsem sponzorjem, ki nas spremljajo, Vzajemni, d.v.z., Grafiki Bonifer, kuhinji KC in seveda KUD-ovim ustanoviteljem.

Zvonka Zupanič Slavec


sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo