ŽIVAHNO, BARVITO IN UMIRJENO        foto

Fotka

Ko se pokrajina začne barvati v jesenske, tople, zemeljske barve, se z možem od doma odpraviva vedno pol ure prej. Uživava v počasni vožnji in ob pogledih na gozdove, ki naznanjajo prihod zime. Mene vedno to vzdušje močno prevzame in me spominja na vonj po prihajajočih praznikih …

Praznično vzdušje je tudi vedno na prireditvah KUD-a Kliničnega centra in Medicinske fakultete, ki so namenjene bolnikom in vsem ostalim obiskovalcem Univerzitetnega kliničnega centra (UKC). Ob napovedi, da folklorna skupina COF, ki deluje kot sekcija KUD-a, praznuje 25-let delovanja, in ob dejstvu, da slike tokrat razstavlja (prav tako član KUD-a) Pavle Ščurk, je bilo veselo vzdušje in radostno snidenje zagotovljeno.

Vedno dobrovoljna in do vseh pozorna predsednica KUD-a, doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec je tudi tokrat organizirala in povezovala prireditev v galeriji UKC, ki je bila kot vedno, izjemno dobro obiskana. Poskrbela je za brezhiben potek in se šarmantno združevala raznolike elemente celotne prireditve.

RAZGIBANA BARVNA LESTVICA SLIKARJA PAVLA ŠČURKA

Ob prihodu v prostor nas najprej prevzame pogled na razstavljene slike in šele temu sledi glasbeno-umetniški program. Tokrat razstavljene slike so živih barv, dotaknejo se nas s kontrasti in krajinsko vsebino. Pod njimi je podpisan Pavle Ščurk, ki prihaja iz Ljubljane. Njegova kreativnost in razmišljanje prinašajo imenitne rezultate in ne moremo spregledati, da ta amaterski slikar zelo presega obrtniško zagnanost. Razvil je izrazito osebno noto izražanja na slikarskem platnu. Opazovanje krajine, zaupanje v lastne občutke, želja po učenju, spoznavanju in ustvarjanju so izraženi v Ščurkovih slikarskih delih. Ljudje se med seboj zelo razlikujemo po potrebah, željah in dojemanjih dražljajev iz okolice. Vsi pa imamo potrebo po barvah. Usklajenost in dinamika barv, ki so v glavnem v akrilni tehniki, mešani z akvareli, ter občutljivost zanje so avtorja predstavili v slikah, ki pričajo o njegovih slikarskih talentih in kar tri desetletnem ustvarjanju. Avtor je razstavo posvetil svoji ženi, ki ga podpira, spodbuja in razume njegovo potrebo po slikanju, ter tudi svojim zvestim prijateljem.

Slikarja in njegova razstavljena dela je predstavila umetnostna kritičarka Polona Škodič. Opozorila je na likovne rešitve, ki jih avtor uporablja, na izražanje njegovih občutij, na nanose barv, značilnosti hitrih potez … in nasploh na uresničevanje avtorjeve umetniške poti. Avtor si gotovo zasluži njene pohvalne besede, ki jih je KUD predstavil že na vabilih in smo jih z veseljem prebrali. V njih se je tudi avtorica teksta predstavila kot tenkočutna opazovalka in poznavalka likovne umetnosti. Avtorju razstave je v imenu KUD-a predala priznanje za veliko razstavo podpredsednica Likovne sekcije Bernarda Zajc.

COFOVCI SO VZOR RADOSTNEGA ŽIVLJENJA, KI POMLAJUJE

Folklorna skupina COF (Klub optimističnih folkloristov) obiskovalce prireditev nikdar ni pustila ravnodušne. Plesalci s predsednikom Zoranom Trampužem in glasbeniki s »Paganinijem« - Tomažem Mancinijem in klarinetistom Milanom Pavliho ter harmonikašem in kontrabasistom so spet pripravili presenečenje. Navdušeno in glasno ploskanje ne more izraziti njihovega resnično uspešnega nastopa. Prepričana sem, da so mnoge obiskovalce še dolgo po prihodu domov »srbele pete« ali so se celo zavrteli. Spomin na vesele ritme je odzvanjal v ušesih in božal dušo.

Nastopajoči so zaplesali dvoje plesov: gorenjske in trnovske. Značilnost gorenjskih plesov je šegavost in prešernost, ki se izraža s potrki, hitrimi obrati in vriskanjem. Ti plesi so stoletja doma med Gorenjci in je o njih pisal že polihistor Valvasor, ki je zapisal: »Gorenjci imajo v letu toliko plesov, da jim noge prav malo mirujejo. Tako so vdani plesu, da jim niti zima, pa naj bo še tako ostra in huda, ne more vzeti veselja in s svojim preostrim mrazom pogasiti plesne gorečnosti.« Nato Valvasor dodaja, da Gorenjci plešejo največ na skednjih od novega leta do posta, vsako nedeljo popoldan, včasih še celo na pepelnično sredo in od sv. Mihaela do adventa. Pa to še ni vse, plešejo še pri vseh žegnanjih in na preji. Tako Valvasor, plesalci pa so zaplesali staro pomladno obredno igro kovtre šivat, kjer se v prehodu plesalcev pod dvignjenimi rokami soplesalcev razodeva nek magičen obredni pomen, kot simbolno dejanje preporoditve. Igro so izvajali v Železnikih na velikonočni ponedeljek še po 2. svetovni vojni, ko so kovtr šival kar iz ene vasi v drugo in pot zaključili v gostilni. Značilno zanjo je, da nima glasbene spremljave. Po končani igri so fantje in možje zapeli pesem Sinoči sem na vasi bil, nato pa je sledila plesna zabava z najznačilnejšimi gorenjskimi plesi: mazurko, ta potrkano, kjer plesalec naroči solo ples in ga godcem tudi plača, ter mrzulinom. Splet so zaključili ponovno s plesoma kovtre šivat, tokrat ob glasbeni spremljavi, in žakle šivat, kjer se je spet pojavil prehod pod mostom, ki je značilna figura pomladnih obrednih iger.

Plesno priredbo sta pripravila Tončka Marolt in Mirko Ramovš, glasbeno pa Julijan Strajnar.

Trnovski plesi »Iz fare trnovske mi smo doma« so na najžlahtnejši način nagovorili vso zbrano publiko. Ti plesi prihajajo iz obrobja Ljubljane v 19. stoletju. Njihova odrska postavitev je spomin na cesarjev obisk v Ljubljani in na čas, ko je Krakovo in Trnovo obiskoval tudi naš poet, dr. France Prešeren. O plesih, ki so se takrat plesali v Ljubljani in njeni okolici, razen štajeriša ni pisnih virov. Podoba plesa je zato rekonstruirana na podlagi plesov, ki so se v tistem obdobju na Slovensko širili iz nemško govorečih avstrijskih dežel. Poglejmo, kako je bilo po zapisih kronistov ob cesarjevem obisku, ki ga predstavljajo plesi: 17 listopada 1856 ob 9 uri zvečer je med grmenjem topov z gradu na ljubljanski kolodvor z vlakom prispel cesar Franc Jožef I, v spremstvu cesarice Elizabete Bavarske (Sisy). Ljubljana se je svetila v neštetih lučkah, na šentjakobski cerkvi jih je žarelo 8000, na škofiji pa 3000. Po Ljubljanici so se vozili Krakovčani in Trnovčani v okrašenih čolnih in peli narodne pesmi. Taka čast še ni doletela bele Ljubljane, saj je 19 listopada tu cesarica slavila svoj 19 god. Za Ljubljano je bil to velik praznik. Tega dne so bile zaprte vse prodajalne, ljudje so hodili praznično oblečeni, da bi izrazili svoje veliko spoštovanje cesarskemu paru. Po slovesni sveti maši v uršulinski cerkvi je po Kongresnem trgu defiliralo vojaštvo, v kazini pa so priredili velik stanovski ples. Ob tej priložnosti so se cesarju in cesarici poklonili tudi predstavniki trnovske fare, oblečeni v praznične noše in jima zaplesali. Še dolgo so Krakovčani in Trnovčani pomnili takratni nastop enega od vaščanov, ki je plesal štajeriš s tremi plesalkami hkrati in ga v kroniki trnovske župnije omenja njen pisec Ivan Vrhovnik.

Imenitne noše pa so narejene po Goldensteinovih upodobitvah iz prve polovice 19. stoletja. Plesno priredbo je pripravil dr. Mirko Ramovš, glasbeno pa Julijan Strajnar.

BESEDA HVALA ZAVZAME PRAVO MESTO

KUD se je s svojo Likovno sekcijo v zadnjih letih tesneje povezal s Krko, tovarno zdravil, d. d., in njihovim razstaviščem v Ljubljani. Dogovor o razstavi likovnih ustvarjalcev iz zdravstvenih vrst je v septembru v polni meri zaživel o galeriji na Dunajski cesti v Ljubljani. Povezovanje med zdravstvom in farmacijo je prastaro, med seboj ga uresničujeta tudi KUD in Krka. Zato se je KUD-ova predsednica doc. Slavečeva Krki prisrčno zahvalila, zbrane pa je nagovorila tudi njihova predstavnica, mag. Mojca Prah Klemenčič. Predstavila je Krkino plodno delovanje v domačem in mednarodnem prostoru. Slikar Pavel Ščurk je mag. Prahovi poklonil eno izmed svojih slik.

Tokratna prireditev se je končala v ritmu harmonike. Slikarju in prijatelju Pavlu Ščurku je z venčkom slovenskih narodnih pripravil presenečenje in poklon harmonikar Sašo Gale. Prireditev pa so tudi podprli Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica, dvz, in Krka, d.d.

Vsem ustvarjalcem in nastopajočim se najlepše zahvaljujem v imenu obiskovalcev in vabim vse, da si ogledate slike Pavla Ščurka, ki bodo na ogled do 17. decembra 2007 v osrednji in mali galeriji. Posameznim segmentom krajin, ki žarijo življenje, dovolite, da se vas dotaknejo in vas ogrejejo kot zadnji sončni žarki letošnjega leta.

Barba Štembergar Zupan


sekcije
iskalnik


po celotnem spletu
po straneh KUD
e-poštna lista
Naroči se na e-novičke:

prijavi se odjavi se

Pravno obvestilo

© avtor: Zvonka Zupanič Slavec
oblikovala: Biserka Komac
tehnična izvedba: Marko Šufca

Ostalo